Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave

Raziskovalni program s kritično rabo tradicionalnih in sodobnih metod preučuje teorijo in zgodovino literarnega diskurza, predvsem slovenski kulturni prostor. Iz izhodišč tekstne kritike, kulturne zgodovine, semiotike, sistemskih pristopov, teoretske psihoanalize, sociologije in korpusne literarne vede analizira notranje lastnosti literature, pa tudi njen družbenozgodovinski kontekst. V ta namen uvaja digitalnohumanistične postopke, zlasti stilometrijo, analizo metapodatkov in korpusno analizo. Literarne procese razlaga v povezavah z jezikom, drugimi umetnostmi, religijo, filozofijo, znanostjo, politiko in ekonomijo. Literarna besedila in literarno življenje/kultura so interpretirani v nacionalnem, regionalnem in svetovnozgodovinskem kontekstu. Raziskave zgodovine slovenskega slovstva od srednjega veka do sodobnosti se navezujejo na pripravo elektronskih besedilnih korpusov, georeferenciranih podatkovnih baz, repozitorijev rokopisnih in tiskanih virov ter njihovih digitalnih ali knjižnih znanstvenokritičnih izdaj. Razvoj slovenskega slovstva je interpretiran primerjalno, na stičišču Sredozemlja ter Srednje in Jugovzhodne Evrope. Srednjeveško, reformacijsko, baročno in razsvetljensko slovstvo na Slovenskem je obravnavano celostno, v svoji večjezičnosti, kontinuitetah, funkcijskem sinkretizmu in socialni diferenciranosti. Dosedanje raziskave vpliva evropskega kulturnega nacionalizma na slovensko leposlovje v 19. stoletju se bodo usmerile v pripovedno prozo ok. in po 1900, raziskave starejšega in novejšega pesništva pa bo zaokrožil sintetični zgodovinski prikaz. Dopolnilo se bo preučevanje kanona in cenzure, življenjepisja ter alpinistične proze. Poleg doslej obdelanih zgodovinskih avantgard 20. stoletja bo pozornost posvečena modernističnim težnjam in delavski literaturi med obema svetovnima vojnama. Nadaljevala se bo analiza vezi med transformativnimi politikami v obdobju 1968-89, neoavantgardami in postavantgardami ter alternativno kulturo. Obravnava odnosov slovenske literature s svetovnim literarnim sistemom bo opravljeno analizo slovenske perifernosti nadgradila prek primerjave z drugimi literaturami v postimperialni oz. postkolonialni situaciji. Raziskovalni program je nujen za dolgoročno in interdisciplinarno skupinsko delo ter mednarodno sodelovanje. Izsledki raziskav bodo sproti posredovani domači in tuji stroki ter širši javnosti. Zajeti bodo v do- in podiplomske študijske programe, v izdajanje znanstvenih monografij in zbornikov ter znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva, v prirejanje konferenc in javnih predavanj ter vzdrževanje inštitutskih spletišč.