Znanstveni svetnik in predstojnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; docent na Podiplomski šoli ZRC SAZU
+386 1 470 63 06
matija.ogrin@zrc-sazu.si
Matija Ogrin preučuje slovensko književnost od 17. do 19. stoletja. Njegova glavna pozornost velja baročnem slovstvu, poznobaročnim delom v času razsvetljenstva in romantike ter slovstvenemu krogu Antona Martina Slomška.
Ogrinovo delo temelji na raziskavah primarnih virov in njihovi klasični obravnavi: prepisovanju, komentiranju in izdajanju. Pri tem je večjo pozornost posvetil metodam elektronskega znanstvenega objavljanja virov in vodil več projektov s tega področja. Uredil je več znanstvenokritičnih izdaj, med drugim Škofjeloški pasijon. Ureja zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Skupaj s Tomažem Erjavcem, IJS, je prejel nagrado Google Digital Humanities Research Award (2010). V zadnjih letih se posveča zlasti rokopisom in nadaljuje raziskavo »Register rokopisov slovenskega slovstva«.
Ur.: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011–.
Slovensko slovstveno izročilo: drobci slovenskega slovstva, izročeni v rokopisih. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2019.
Ur. (z Aleksandrom Bjelčevičem in Urško Perenič): Rokopisi slovenskega slovstva od srednjega veka do moderne. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2017.
Ur.: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev: 1946–2016: 70 let izhajanja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016.
Ur. (z Erichom Prunčem): Kapelski pasijon: znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU; Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2016.
Ur.: Štrekelj, Karel: Zgodovina slovenskega slovstva. 2 zv. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012–2014.
Ur.: Romuald: Škofjeloški pasijon. Elektronska znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009.
Ur.: Cankar, Izidor: S poti. Elektronska znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.
Literarno vrednotenje na Slovenskem: od 1918 do 1945. Ljubljana: LUD Literatura, 2003.
Literarno vrednotenje na Slovenskem. Od Frana Levstika do Izidorja Cankarja. Ljubljana: Študentska založba, 2002.
Asketična ali meditativna proza slovenskega baroka. Jezik in slovstvo 65.3–4 (2020): 115–135.
O vlogi rokopisov v dolgem prehodu iz rokopisne v tiskano knjigo v slovenski književnosti. Primerjalna književnost 40.1 (2017): 43–58.
Anton Martin Slomšek in vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora. Slavistična revija 60.3 (2012): 457–468.
Slovensko slovstvo v neznanih rokopisih med reformacijo in romantiko: informacijsko-tehnološko podprte analize in znanstvene objave (temeljni raziskovalni projekt • 01. avgust 2013 - 31. julij 2016)
Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom (temeljni raziskovalni projekt • 01. julij 2011 - 30. junij 2014)
Vodilni humanisti slovenskega prostora med 16. in sredo 19. stoletja ter njihovo socialno in kulturno okolje (temeljni raziskovalni projekt • 01. julij 2011 - 30. junij 2014)
»Slovenska« svetovna književnost: umeščanje svetovne književnosti v nacionalni literarni sistem (temeljni raziskovalni projekt • 01. maj 2010 - 30. april 2013)
Elektronske znanstvenokritične izdaje in razvoj slovenske ter bolgarske literarne vede (aplikativni projekt • 09. november 2011 - 09. november 2013)
Slovenski in češki narodni prerod (1780–1848) (bilateralni projekt • 01. januar 2011 - 31. december 2012)
Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja (aplikativni raziskovalni projekt • 01. februar 2008 - 30. januar 2011)
Elektronsko besedilno središče z multimedijsko komunikacijo (01. april 2007 - 31. marec 2009)
Elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva (aplikativni raziskovalni projekt • 01. julij 2004 - 30. junij 2007)
Znanstvenokritične izdaje v elektronskem mediju (aplikativni raziskovalni projekt • 01. julij 2001 - 30. junij 2004)
Matija Ogrin je bil rojen v Ljubljani leta 1967. Študiral je primerjalno književnost in doktoriral leta 2001 z disertacijo Literarno vrednotenje na Slovenskem 1918–1945. Od leta 1996 je zaposlen kot raziskovalec na ZRC SAZU. Od leta 2008 je bil član in od 2016 do 2020 predsednik Znanstvenega sveta ZRC SAZU. Leta 2020 je postal predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Je poročen in oče treh otrok.