Literarnozgodovinske, literarnoteoretične in metodološke raziskave

Raziskovalni program se na podlagi kritične refleksije sodobnih literarnovednih metod ukvarja s teorijo in zgodovino literarnega diskurza. Iz izhodišč semiotike, sistemskih pristopov, kognitivizma, psihoanalize, kritične teorije in post-hermenevtike analizira splošne značilnosti literarnega diskurza, njegov zgodovinski razvoj in geoprostorske variante, njegove forme, stile in zvrsti, pa tudi odnose z drugimi označevalnimi praksami (z drugimi umetnostmi, ekonomijo, religijo, politiko itn.). Besedila so namreč kot historični elementi diskurzivnih cirkulacij in literarnih sistemov povezana z različnimi jezikovnimi, kognitivnimi, medijskimi, institucionalnimi in družbeno-kulturnimi konteksti.

Raziskave zgodovine slovenskega slovstva od srednjega veka do sodobnosti se opirajo na pripravo repozitorijev virov in njihovih znanstvenokritičnih izdaj v knjižni ali digitalizirani obliki. Razvoj slovenskega slovstva je interpretiran v luči mednarodnih kulturno-umetnostnih, političnih in družbeno-ekonomskih procesov na stičišču Sredozemlja ter Srednje in Jugovzhodne Evrope. Srednjeveško, reformacijsko, baročno in razsvetljensko slovstvo na Slovenskem je pri tem obravnavano v svoji jezikovni, funkcijski, zvrstni in socialni razčlenjenosti ter prek vpetosti v geoprostor in različne načine življenja. Program raziskuje še vplive evropskega kulturnega nacionalizma na slovensko književnost v dolgem 19. stoletju ter vloge literarnega posredništva, kanonizacije in kulturnega spomina. Obravnava odnosov slovenske literature s svetovnimi sistemi obsega kompleks »zamudništva« in perifernosti (na primeru romana), prodor slovenskih klasikov prek meja matičnega literarnega sistema, oblikovanje poslovenjenega kanona svetovne literature (v literaturi, založništvu, šolstvu in literarni vedi) ter specifično vlogo inovativne slovenske književnosti od moderne do šestdesetih let 20. stoletja (modernizem in avantgarda kot družbena kritika in angažma).

Raziskovalni program omogoča dolgoročno, kompleksno, usklajeno in interdisciplinarno skupinsko delo ter mednarodno sodelovanje. Izsledki raziskav bodo sproti posredovani domači in tuji stroki ter širši javnosti. Zajeti bodo v do- in podiplomske študijske programe, v izdajanje znanstvenih monografij in zbornikov ter znanstvenokritičnih izdaj slovenskega slovstva (v knjižni in elektronski obliki), v prirejanje konferenc in javnih predavanj ter vzdrževanje inštitutskega spletišča.