Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju

Projekt »Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju« posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov predlagana raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično raziskavo zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja periodike, knjižnega založništva in gledališča.

Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura.

Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče pa bo omogočilo tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu.

Projekt bo obsegal splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki bodo zajele celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope predlaganega projekta. V središču zanimanja bodo implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in gledališče, njihova vloga pri razvoju slovenskega narodnega gibanja, strategije izmikanja cenzuri, spremembe družbenih funkcij cenzure, pa tudi vpliv »spolske cenzure«, ki doslej pri nas še ni bil resno tematiziran.