Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja: informacijsko-tehnološko podprta evidenca, znanstvene objave in analize
 
Trajanje:
1. februar 2008–30. januar 2011
Šifra:
L6-0163 (B)
Opis

Ni znano, koliko rokopisov slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja se je ohranilo neobjavljenih do danes, kje se nahajajo in kakšna besedila pravzaprav nosijo. Ta vprašanja so bila obravnavana v številnih delih slovenske literarne in obče zgodovine, vendar zvečine obrobno, fragmentarno, le toliko, kolikor je bilo potrebno za splošne črte celostnega literarno-kulturnega razvoja Slovencev. Ta tematika ni bila nikdar raziskana sistematično; razen Kidričevega članka (prim. 15.3) ne obstaja nikakršen popis ali register rokopisov te dobe v slovenščini. Tudi nekatere slovenske rokopise, ki jih je imela literarna zgodovina v evidenci, denimo obsežen Skalarjev rokopis iz 1643, je zadela nenavadna usoda, da so kljub pomembnosti ostali do danes neobjavljeni in relativno neznani. To velja tudi za rokopisno sloveniko s področja širšega slovenskega slovstva, kamor moramo uvrstiti malo znane uradovalne rokopise, tj. prisege, volila, razglase ipd.; pomemben del tega gradiva je bil odkrit šele v zadnjih letih, kar dopušča možnost za nova odkritja. V predlaganem projektu bomo:

- sistematično zbirali podatke o rokopisih slovenskega slovstva 17. in 18. (deloma še tudi zgodnjega 19.) stoletja v zbirkah slovenskih in tujih inštitucij in v elektronski obliki izdelali register rokopisov, ki bo odprt za dopolnitve z novimi odkritji;

- v elektronskih znanstvenokritičnih izdajah bomo objavili izbor reprezentativnih, še neobjavljenih besedil;

- omenjena objavljena besedila bodo večdisciplinarno analizirana z gledišč literarne zgodovine in teorije, zgodovine slovenskega jezika, kulturne in splošne zgodovine.

Evidentiranje, analiza, objavljanje in posredovanje rokopisnih besedil te dobe bodo v tem projektu temeljile na sodobnih informacijskih tehnologijah in njihovi aplikaciji v humanistiki (prim. 15.2, II.). Raziskovalcu-humanistu prijazna, toda visokozmogljiva elektronska orodja, ki bodo razvita v okviru projekta in bodo prosto dostopna na medmrežju, bodo po koncu projekta omogočila, da se v raziskavo in objavljanje rokopisnih besedil vključi tudi širši krog zainteresiranih raziskovalcev tega obdobja. Zaradi izredno majhnega števila slovenskih knjig v tej dobi je namreč vsaka najdba rokopisov in tudi fragmentov v slovenščini dragocena.

Rezultati

1.
Ekdotika in tehnologija : elektronske znanstvenokritične izdaje slovenskega slovstva

Članek podrobneje analizira uredniške in tehnične koncepte in probleme, povezane z objavljanjem znanstvenih izdaj starejših primarnih virov, zlasti rokopisov. V središču pozornosti je mdr. vprašanje, kako lahko s pomočjo smernic konzorcija Text Encoding Initiative izvedemo povezavo med digitalnimi faksimili vira ter raznolikimi transkripcijami besedila.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 42601826

  2.
Baročni frančiškanski pisatelj Anton Brešan (1638-1708) in njegov slovstveni opus

Članek je predstavil osnovne podatke o doslej neznanem frančiškanskem pisatelju Antonu Brešanu in njegovem slovstvenem opusu. Njegovo obsežno delo je neraziskano, morda zvečine tudi izgubljeno. Ohranila se je vsaj ena njegova pridiga s konca 17. stoletja, ki patra Antona Brešana razodeva kot spretnega pisatelja retorske proze.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 41073250

  3.
Tuštanjski graščinski arhiv (1547-2001) : pozabljena zakladnica zgodovinskega spomina.

Arhiv v gradu Tuštanj (nemško Tuffstein) v Moravški dolini, približno 25 km severovzhodno od Ljubljane, je v Sloveniji edini graščinski arhiv, ki je do današnjih dni ostal »in situ« in v lasti grajske družine. Posebno dragocena je zapuščina slovenista in domoznanca prof. Maksa Pirnata (1875–1933), ki je med drugim zbiral izvirne starejše dokumente. V prispevku so objavljeni in komentirani nekateri zanimivejši dokumenti iz različnih obdobij.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 30033197

  4.
Mestna prisežna besedila v slovenskem jeziku do začetka 19. stoletja. Elektronska znanstvenokritična izdaja

Objava se kot prva loteva celotnega nabora slovenskih priseg enega tipa ustvarjalcev. Zajema vsa znana – že objavljena, še neobjavljena in novo odkrita prisežna besedila –, ki so nastala pri poslovanju mestnih organov sedmih slovenskih mest do vključno prvega desetletja 19. stoletja. Časovni razpon obravnavanih besedil obsega vsaj dve stoletji in pol, skrajni možni razpon pa razmejujeta letnici 1493 in 1808. Besedila izvirajo iz šestih kranjskih mest (Ljubljana, Novo mesto, Kranj, Metlika, Višnja Gora in domnevno Kamnik) ter iz enega štajerskega (Ormož).

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 30090541
 

 

Vodilni partner

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija H390