Skip to main content

Slovensko-češki kolokvij Slovenski in češki narodni prerod (1780–1848)

Datum objave: 24. julij 2012

Od 24. do 27. maja 2012 je v češkem Telču potekal slovensko-češki kolokvij Slovenski in češki narodni prerod (1780–1848): Vloga kulturnega planiranja, transnacionalnega kulturnega transfera in socialnih mrež. Predstavilo se je pet čeških in šest slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so obravnavali izbrane segmente obeh narodnih preporodov.

Po uvodnih nagovorih koordinatorjev bilateralnega projekta Miloša Zelenke in Marijana Dovića je Marko Juvan prikazal oblike sodelovanja med Čopom, Prešernom in Čelakovskim v kontekstu evropskih narodnih prerodov, slavizma in nastajajočega svetovnega literarnega sistema ter opozoril na kompleksno infrastrukturo literarnih stikov med centri in periferijami. Miloš Zelenka in Ivo Pospíšil sta raziskala probleme periodizacije in literarnih smeri v češkem narodnem preporodu, prvi tudi z ozirom na slovenskega. Anna Zelenková se je posvetila tedanjim stikom med Čehi in Slovaki; posebej so jo zanimali »združevalni« in »ločevalni« elementi ter njihova kompleksna prepletenost, ki je sooblikovala naroda. Jola Škulj je soočila koncept modernosti 19. stoletja z razvojem nacionalizmov in nakazala protislovja češkega preporoda. Luka Vidmar je govoril o spremembah v stikih Jerneja Kopitarja z več generacijami čeških preroditeljev, Andraž Jež pa se je posvetil češkim vplivom na Stanka Vraza, ki je idejo o opuščanju slovenskega jezika v korist ilirskega našel pri Kollárju in Šafáriku, ki sta prav tako pisala v češčini, čeprav sta bila Slovaka. Marijan Dović je spregovoril o podobnostih med kanonizacijo Prešerna in Máche ter o njunem statusu nacionalnih kulturnih svetnikov. Kanonizacijo piscev preroditeljskega obdobja pa je na primeru Krajnskih komedijantov Bratka Krefta raziskovala Alenka Koron. Nekoliko drugačen pristop sta izbrala Daniel Bína in Eva Niklesová: prvi je obravnaval razlike med pristopi k obdobju preporoda v češkem šolstvu in novih medijih danes in ob koncu osemdesetih let, druga pa je ob sodobnem stripu Šifra gospoda Hanke razmišljala o smotrnosti stripovskega prepleta fikcije in preverljivih dejstev pri obravnavi literarnozgodovinskih obdobij.