Opis

Projekt »Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope: komemorativni kulti, kanonizacija in kulturni spomin« posega na doslej slabo raziskano področje. S primerjalnim pristopom namerava ugotoviti, kakšni so bili vzorci komemorativnega slavljenja in kanonizacije nacionalnih pesnikov in drugih umetnikov v Evropi. Te vzorce, ki so se predvsem po letu 1840 v kontekstu kulturnega nacionalizma kot epidemični val širili po evropski celini, zajema s pomočjo razširjenega koncepta kanonizacije, ki poleg tekstovnih praks (kot so kritična izdaja, eksegeza, apropriacija, indoktrinacija ipd.) obsega tudi ritualne prakse, uporabo reliktov, oblikovanje mreže spomenikov, vlogo šolskih aparatov ipd. S tem lahko projekt te vzorce postavlja v kontekst vzpostavljanja novih zamišljenih skupnosti in njihovega (kolektivnega) kulturnega spomina. Na ta način skuša na novo ovrednotiti pomen kontinuiranega slavljenja reprezentativnih izbrancev pri formiranju evropskih narodov – zlasti t. i. manjših, pri katerih je bil poudarek na literaturi in jeziku izrazitejši. Na tej podlagi projekt namerava pokazati, da učinkovitost tega formiranja lažje razložimo, če ustrezno upoštevamo tiste elemente, ki nacionalna gibanja potiskajo v bližino religioznih praks. S pomočjo interdisciplinarnega in mednarodnega povezovanja literarne vede z drugimi disciplinami bo projekt trajno prispeval k poglabljanju razumevanja temeljnih struktur, ki še danes opredeljujejo medsebojne odnose in trenja sodobnih družb v Evropi.

Med primarne namene projekta sodita podrobnejša opredelitev prevladujočih konceptov na relevantnem področju literarne vede (nacionalni pesnik, kulturni svetnik, kanon in kanonizacija, komemorativni kulti ipd.) in od tod izhajajoča izdelava okvirnega modela za proučevanje kanonizacije v širšem kulturnem kontekstu. Tako izdelano teoretično-metodološko ogrodje bo kritično preizkušeno na številnih in raznolikih konkretnih primerih. V ospredju zanimanja bo kanonizacija nacionalnih pesnikov, pri čemer bodo upoštevani primeri od Rusije (Aleksander Puškin) do Portugalske (Luís de Camões) oziroma od Grčije (Dionizios Solomos) do Islandije (Jonás Hallgrímsson). To široko evropsko panoramo primerov bo skušala predstaviti tudi dvojezična (slovensko-angleška) spletna stran Nacionalni pesniki in kulturni svetniki Evrope, ki bo nastajala v partnerstvu z raziskovalnimi ustanovami po vsej Evropi kot trajna platforma za primerjalne študije in strokovno izmenjavo. V posameznih člankih in knjižnih poglavjih bodo natančneje obravnavani izbrani primeri pri t. i. manjših narodih, kot so na primer češki nacionalni pesnik Karel H. Mácha, bolgarski nacionalni pesnik in revolucionar Hristo Botev in črnogorski nacionalni pesnik ter cerkveni in posvetni vladar Petar II Petrović-Njegoš. Za primerjalni kontrast bodo podrobneje raziskani tudi nekateri vidnejši izbranci t. i. velikih literatur, ki so imeli pomembno vlogo pri širjenju modelov komemorativnih kultov po Evropi (William Shakespeare, Friedrich Schiller ipd.), ter nekateri primeri drugih umetnikov, slavljenih v kontekstu kulturnega nacionalizma. Posebej podrobno bo obdelana kanonizacija slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je tudi v širšem evropskem kontekstu izjemno kompleksen primer.

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija H390 

Ključne besede

nacionalni pesniki • kulturni nacionalizem • slovenski kulturni nacionalizem • kulturna zgodovina • literarni kanon