Prostor slovenske literarne kulture: literarna zgodovina in prostorska analiza z geografskim informacijskim sistemom

Projekt »Prostor slovenske literarne kulture« bo prvi v Sloveniji povezal literarno vedo in geografijo v sistematično interdisciplinarno raziskavo. Z geografskim informacijskim sistemom (GIS) bo preučil razvoj medsebojnih vplivov med geografskim prostorom, večinsko poseljenim s Slovenci, in slovensko literaturo. Zajel bo obdobje 1780–1940: od začetkov beletristike v slovenščini do druge svetovne vojne, ko je slovenska literarna kultura dosegla polno institucionalno in medijsko razvitost ter slogovno, žanrsko in ideološko diferenciranost. Slovensko etnično ozemlje je bilo večjezično in mnogokulturno, pripadalo je različnim državnim tvorbam in oddaljenim prestolnicam, kar se je odražalo tudi v prostorski dinamiki literarne kulture. Projekt predpostavlja, da družbenogeografski prostor razvoja slovenske literature, njenih medijev in življenja ni enostransko determiniral, je pa nanj vplival; po drugi strani pa je tudi literatura – s svojim diskurzom, praksami in institucijami – povratno vplivala tako na dojemanje in strukturiranje tega prostora kakor tudi na njegovo povezanost s širšo regijo, Evropo in svetom.

S teh izhodišč si projekt zastavlja tri glavne cilje:

· s pomočjo GIS-a kartirati in prostorsko analizirati statistično relevantne literarnozgodovinske podatke o: življenjskih poteh, krajih bivanja in karierah pomembnih pisateljev in drugih akterjev literarne kulture; lokacijah medijev in institucij, ki tvorijo infrastrukturo literarne kulture; prostorih, ki jih ubesedujejo slovenski zgodovinski romani;

· na podlagi GIS tematskih zemljevidov, grafov in tabel kvantitativnih podatkov ustvariti jasno sliko o zgodovinskem razvoju umeščanja slovenske literarne kulture v geografski prostor, v danosti njegove fizično-naravne, upravno-politične, gospodarsko-prometne in demografske strukture in razvitosti; ugotoviti, kako je na razvoj umeščanja literarne kulture deloval etnični prostor s svojim »notranjim« ustrojem obrobij in (mestnih) središč ter s spremenljivo »zunanjo« geopolitično razmejenostjo;

· ponuditi interdisciplinarne literarnozgodovinske, kulturnozgodovinske in geografske interpretacije pridobljenih podatkov v obliki zbornika sintetičnih razprav.

Temeljna hipoteza je, da se je literarni diskurz v slovenščini lahko v javnosti dominantno vzpostavil tudi prek zgodovine dvojih prostorskih dejavnikov:

· oblikovanja, prostorske širitve in zgoščanja socialnega omrežja literarnih akterjev in medijev na slovenskem etničnem ozemlju;

· referiranja slovenskih literarnih besedil na geografske prostore, ki so bili med občinstvom prepoznani kot slovenski; s tem se je medijsko ustvarila in memorirala predstava o enotnem nacionalnem prostoru, podlaga narodne ideologije.

Vzporedno si projekt zastavlja še druge cilje:

· kritično analizirati teoretske in metodološke podlage literarne geografije oziroma prostorske literarne vede; prepoznati ključne probleme in perspektive interdisciplinarnosti med humanističnimi in družboslovno-scientističnimi pristopi; preučiti možnosti za razvoj GIS-humanistike na Slovenskem;

· preučiti študije primerov o medsebojnih vplivih geografskega prostora in literarne imaginacije: kako so literarna besedila reprezentirala slovenski prostor, njegove naravne in politične meje, kako so ga spoznavno-etično modelirala, kakšne pomene (posebej nacionalne) so mu pripisovala in kako so s tem vplivala na doživljanje prostora in etnično oz. pokrajinsko pripadnost bralcev;

· izdelati Literarni atlas Ljubljane kot prvo uporabno žepno izdajo te vrste na Slovenskem;

· z javno dostopnostjo GIS zemljevidov omogočiti uporabo izsledkov projekta v nadaljnjem razvoju slovenske literarne geografije in prostorske literarne vede, pa tudi v politikah varovanja slovenske kulturne dediščine, šolstvu, turizmu, prostorskem načrtovanju in lokalnih skupnostih.