Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku
Sodelavci:
, , , , , , , ,
 
Trajanje:
1. januar 2016–31. december 2018
Link SICRIS:
Sicris
Šifra:
L6-7134 (A)
Opis

Projekt pomeni prvo sistematično raziskavo knjižne cenzure na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Slovenski raziskovalci niso do sedaj tej temi namenjali nobene pozornosti. Glavni razlog za to je bila nacionalistična usmeritev, ki je od konca 19. stoletja naprej raziskovanje omejevala na literaturo in kulturo v slovenskem jeziku. Posledica je bila tudi odsotnost zanimanja za knjižno cenzuro. To dogajanje je bilo namreč zaradi sedežev cerkvene in državne cenzure v Rimu in na Dunaju ter zaradi kozmopolitske in nadnacionalne narave tedanje knjižne kulture vpeto v celoten evropski, ne le slovenski prostor.

Raziskava bo tako za obdelavo podatkov kakor za končno prezentacijo uporabljala tudi sodobno informacijsko-tehnološko podporo: raziskovalci z Instituta Jožef Stefan bodo potek dela povezali s standardi digitalne humanistike (XML, TEI) in spletnimi tehnologijami. Nastalo bo spletišče s korpusom prepovedanih knjig: predstavljene bodo njihove digitalne slike, metapodatki in transkripcije izbranih fragmentov z znanstvenim komentarjem. Rezultate raziskav bo povzela tudi znanstvena monografija. Za predstavitev rezultatov projekta širši javnosti bo poskrbela razstava prepovedanih knjig z razstavnim katalogom, ki jo bo postavil vodja projekta v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.

Faze projekta

V prvem sklopu raziskav bo pripravljena teoretska in historična podlaga projekta. Sodelavci bodo obrazložili možne opredelitve in oblike cenzure. Opisani bosta vloga in razvoj cenzure v literarni kulturi na Slovenskem do konca 20. stoletja, in sicer tako njeni stalni kakor spreminjajoči se ideološki in strukturni elementi. Nato bodo podrobno opisani mehanizmi državne in cerkvene cenzure v zgodnjem novem veku v habsburški monarhiji. Raziskave bodo pokazale, kakšno vlogo so imeli: cerkveni Index librorum prohibitorum, državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, krajevni škofje, jezuitski red, inkvizicija in cesarski uradniki.

Drugi sklop bodo sestavljale raziskave, ki bodo rekonstruirale korpus prepovedanih knjig na Slovenskem. Raziskave bodo potekale v starih škofijskih in samostanskih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Kopru, Kamniku, Nazarjah, Škofji Loki in drugje. Raziskave bodo potekale tudi v javnih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Gradcu (Avstrija) in Zagrebu (Hrvaška), ki hranijo zapuščino mnogih redovnih, plemiških in meščanskih hiš.

V tretjem sklopu raziskav bodo sodelavci projekta analizirali vpliv cenzure na literaturo in kulturo na Slovenskem. Med pomembnejšimi temami raziskav bodo: prepovedani domači avtorji (P. Trubar), podtalna literatura (J. L. Schönleben, protestantska književnost v Prekmurju), avtocenzura (J. V. Valvasor), sporna dela, ki so jih morali domači avtorji natisniti na protestantskem severu ali pustiti v rokopisu (F. Wützenstein, poznobaročni duhovniki v času jožefinizma), slovenski cenzorji (J. Kopitar in M. Čop), kupovanje knjig na črnem trgu (Benetke), razvoj odnosa družbe do prepovedanih knjig, meje, do katerih je oblast tolerirala recepcijo prepovedanih knjig, dostopnost tovrstnih knjig v javnih in zasebnih knjižnicah itn. Posebna pozornost bo posvečena raziskavi vprašanja, kako so na literaturo in kulturo na Slovenskem vplivala klasična dela svetovne književnosti, katerih raba je bila prepovedana ali vsaj omejena, na primer: erotična poezija antičnih avtorjev, Il Principe N. Machiavellija, Decameron G. Boccaccia, komične zgodbe o Tillu Eulenspiglu, Epistolae obscurorum virorum, Adagia Erazma Rotterdamskega, Ragguagli di Parnaso T. Boccalinija, Contes et nouvelles J. La Fontaina, Paradise Lost J. Miltona, spisi francoskih materialistov itn.

Rezultati

Vidmar, Luka. A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Frankfurt: Peter Lang, 2016.

Vidmar, Luka. Postavimo obeležje vsem uničenim knjigam na Slovenskem: dr. Luka Vidmar, literarni in umetnostni zgodovinar. Reporter 9.3. (18. 1. 2016): 4450.

Vodilni partner

Vodja projekta

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Novejša zgodovina (približno do leta 1800) H230