Skip to main content

Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku

Opis

Projekt pomeni prvo sistematično raziskavo knjižne cenzure na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Slovenski raziskovalci niso do sedaj tej temi namenjali nobene pozornosti. Glavni razlog za to je bila nacionalistična usmeritev, ki je od konca 19. stoletja naprej raziskovanje omejevala na literaturo in kulturo v slovenskem jeziku. Posledica je bila tudi odsotnost zanimanja za knjižno cenzuro. To dogajanje je bilo namreč zaradi sedežev cerkvene in državne cenzure v Rimu in na Dunaju ter zaradi kozmopolitske in nadnacionalne narave tedanje knjižne kulture vpeto v celoten evropski, ne le slovenski prostor.

Raziskava bo tako za obdelavo podatkov kakor za končno prezentacijo uporabljala tudi sodobno informacijsko-tehnološko podporo: raziskovalci z Instituta Jožef Stefan bodo potek dela povezali s standardi digitalne humanistike (XML, TEI) in spletnimi tehnologijami. Nastalo bo spletišče s korpusom prepovedanih knjig: predstavljene bodo njihove digitalne slike, metapodatki in transkripcije izbranih fragmentov z znanstvenim komentarjem. Rezultate raziskav bo povzela tudi znanstvena monografija. Za predstavitev rezultatov projekta širši javnosti bo poskrbela razstava prepovedanih knjig z razstavnim katalogom, ki jo bo postavil vodja projekta v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.


Faze projekta

V prvem sklopu raziskav bo pripravljena teoretska in historična podlaga projekta. Sodelavci bodo obrazložili možne opredelitve in oblike cenzure. Opisani bosta vloga in razvoj cenzure v literarni kulturi na Slovenskem do konca 20. stoletja, in sicer tako njeni stalni kakor spreminjajoči se ideološki in strukturni elementi. Nato bodo podrobno opisani mehanizmi državne in cerkvene cenzure v zgodnjem novem veku v habsburški monarhiji. Raziskave bodo pokazale, kakšno vlogo so imeli: cerkveni Index librorum prohibitorum, državni Catalogus librorum a Commissione Aulica prohibitorum, krajevni škofje, jezuitski red, inkvizicija in cesarski uradniki.

Drugi sklop bodo sestavljale raziskave, ki bodo rekonstruirale korpus prepovedanih knjig na Slovenskem. Raziskave bodo potekale v starih škofijskih in samostanskih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Kopru, Kamniku, Nazarjah, Škofji Loki in drugje. Raziskave bodo potekale tudi v javnih knjižnicah, zlasti v Ljubljani, Gradcu (Avstrija) in Zagrebu (Hrvaška), ki hranijo zapuščino mnogih redovnih, plemiških in meščanskih hiš.

V tretjem sklopu raziskav bodo sodelavci projekta analizirali vpliv cenzure na literaturo in kulturo na Slovenskem. Med pomembnejšimi temami raziskav bodo: prepovedani domači avtorji (P. Trubar), podtalna literatura (J. L. Schönleben, protestantska književnost v Prekmurju), avtocenzura (J. V. Valvasor), sporna dela, ki so jih morali domači avtorji natisniti na protestantskem severu ali pustiti v rokopisu (F. Wützenstein, poznobaročni duhovniki v času jožefinizma), slovenski cenzorji (J. Kopitar in M. Čop), kupovanje knjig na črnem trgu (Benetke), razvoj odnosa družbe do prepovedanih knjig, meje, do katerih je oblast tolerirala recepcijo prepovedanih knjig, dostopnost tovrstnih knjig v javnih in zasebnih knjižnicah itn. Posebna pozornost bo posvečena raziskavi vprašanja, kako so na literaturo in kulturo na Slovenskem vplivala klasična dela svetovne književnosti, katerih raba je bila prepovedana ali vsaj omejena, na primer: erotična poezija antičnih avtorjev, Il Principe N. Machiavellija, Decameron G. Boccaccia, komične zgodbe o Tillu Eulenspiglu, Epistolae obscurorum virorum, Adagia Erazma Rotterdamskega, Ragguagli di Parnaso T. Boccalinija, Contes et nouvelles J. La Fontaina, Paradise Lost J. Miltona, spisi francoskih materialistov itn.


Rezultati

Vidmar, Luka (ur.). Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Ljubljana: Založba ZRC, 2020.

Vidmar, Luka. Libri prohibiti: rastoča zbirka bibliografskih, zgodovinskih in slikovnih podatkov o prepovedanih knjigah, najpogosteje branih na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Ur. Matija Ogrin. Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 2019.

Vidmar, Luka, in Sonja Svoljšak. In vendar so jih brali: prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice / And Yet They Read Them: Banned Books in Slovenia in the Early Modern Age from the National and University Library Collection. Ljubljana: NUK, 2018.

Giesemann, Gerhard. Teologija reformatorja Primoža Trubarja. Prev. Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko. Ljubljana: Založba ZRC, 2018.

Deželak Trojar, Monika. Janez Ludvik Schönleben (1618–1681): oris življenja in dela. Ljubljana: Založba ZRC, 2017.

Golec, Boris. Valvasor: njegove korenine in potomstvo do danes. Ljubljana: Založba ZRC, 2016.

Vidmar, Luka. A Slavic Republic of Letters: The Correspondence between Jernej Kopitar and Baron Žiga Zois. Frankfurt: Peter Lang, 2016.

Ogrin, Matija. Rokopis kot preoddaja slovenske tiskane knjige: primer Črnovrškega rokopisa. V: Starejši mediji slovenske književnosti. Ur. Urška Perenič in Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 15–24.

Vidmar, Luka. Franc Wützenstein: prvi romanopisec na Kranjskem. Jezik in slovstvo 61.3–4 (2016): 59–69.

Deželak Trojar, Monika. Janez Ludvik Schönleben v luči geografskih in duhovno-kulturnih prostorov. V: Prostori slovenske književnosti. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 225–243.

Dović, Marijan. Robert Darnton. Censors at Work: How States Shaped Literature. SHARP News 24 (2016).

Dovič, Marijan. Totalitarna i posttotalitarna cenzura: od tvrde ka mekoj? Glasnik Narodne biblioteke Srbije 15.18 (2016): 89‒104.

Digitalna zbirka Libri prohibiti.

Virtualna razstava In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku / And Yet They Read Them: Banned Books in the Early Modern Period.


Raziskovalni projekt

Raziskovalna področja
Novejša zgodovina (približno do leta 1800) H230