Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Raziskovalni projekt se utemeljuje v dejstvu, da vloga slovenske literature in literarne kulture znotraj procesa slovenske demokratizacije in prizadevanj za  državno samostojnost še ni bila predmet interdisciplinarne raziskave, ki bi enakovredno upoštevala tako literarno-estetsko kot kulturno-zgodovinsko perspektivo, obenem pa tudi poskušala primerjalno ovrednotiti vlogo literature v novih okoliščinah po letu 1991, tj. po razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije in ko je nekdanja jugoslovanska republika Slovenija postala samostojna država. Ob tem je mogoče postaviti splošno tezo, da so ključ za razumevanje sodobne slovenske literature in kulture osemdeseta leta 20. stoletja. Jasno je, da mora razpravljanje o teh problemskih sklopih potekati na različnih ravneh, vse od imanentno estetske in kulturološke pa do ideološko-politične, te ravni razločevati, obenem pa upoštevati njihovo kulturnozgodovinsko naddoločenost. Od tod nujnost interdisciplinarnega preučevanja, ki ga zahtevajo tudi strukturne posebnosti obravnavane problematike: v osemdesetih letih 20. stoletja se je namreč v Sloveniji, podobno kot drugod po Srednji in (Jugo-)Vzhodni Evropi križalo več vzporednih družbenih, ideoloških in kulturno-umetniških procesov. Naslov raziskovalnega projekta meri ravno na to tranzicijsko navzkrižje in obenem korespondiranje literature in ideologije, etike in politike, demokracije in avtoritarnosti, tradicionalizma navznoter in odprtosti navzven. Za razumevanje teh problemskih sklopov je na samem izhodišču nujna širša refleksija o položaju in vlogi literature (pa tudi, ne nazadnje, literarne in kulturne zgodovine) v družbeni konstrukciji slovenske realnosti v desetletjih pred osamosvojitvijo in po njej.