Trubarjevo priznanje 2013 za Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

Trubarjevo priznanje 2013 za Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU

Narodna in univerzitetna knjižnica podeljuje Trubarjevo nagrado za prispevke k varovanju, ohranjanju in predstavljanju nacionalne pisne kulturne dediščine. 3. decembra 2013, na Prešernov rojstni dan, sta to priznanje prejela akad. Primož Simoniti in Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Iz utemeljitve nagrade: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je najpomembnejša nacionalna raziskovalna institucija, ki se sistematično ukvarja z raziskovanjem literature. Ne le na področju književne teorije, kjer so rezultati vidni v številnih objavah znanstvenih monografij in tematskih zbornikov razprav, temveč tudi v organizaciji različnih strokovnih simpozijev in predavanj. Bibliografija izdanih publikacij in seznam opravljenih projektov, ki sta nastala v času delovanja inštituta, bi bila vsekakor predolga za predstavitev na tem mestu. Tu je bila opravljena vrsta temeljnih raziskav na področju slovenske literature oz. kot je zapisano v predstavitvi: težišče raziskovalnega dela je na slovenski literaturi in literarni vedi ter z njima povezani umetnostni, estetski, kulturni in zgodovinski problematiki; v drugem so v ospredju teoretična in metodološka vprašanja, način obstoja literature, njeni funkcijski, sistemski, recepcijski in aksiološki vidiki in njihova refleksija v različnih usmeritvah literarne vede.

V zadnjih letih je pri delovanju inštituta v ospredje stopila tudi konkretna literarnozgodovinska problematika. Vrstijo se znanstvenokritične edicije starejših slovenskih slovstvenih besedil, dokumentarnega gradiva in literarnozgodovinskih del v knjižni in elektronski obliki ter izdaja v zbirki Studia litteraria. Inštitut publicira tudi temeljno znanstveno zbirko slovenske literature Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo trenutno ureja dr. Matija Ogrin. Ravno v tem segmentu literarne zgodovine se delovanje Inštituta in Narodne in univerzitetne knjižnice komplementarno prekrivata. Dolgoletno odlično sodelovanje poteka predvsem z Rokopisno zbirko NUK, ki hrani tako starejše zapise slovenskega slovstva kot tudi zapuščine in arhive sodobnejših slovenskih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev. Tovrstno gradivo je najrelevantnejši vir za literarne raziskave in študije, zato je sorodnost ustanov nekako samoumevna.  V okviru sodelovanja je treba omeniti vsaj tele

projekte:

– objava pesmi Srečka Kosovela Iz zapuščine: pesmi, neobjavljene v Zbranem delu – urednik dr. Marjan Dolgan;

– e-izdaja zbranega dela Antona Podbevška – urednik dr. Marijan Dović;

– e-projekt Neznani rokopisi slovenskega slovstva 17. in 18. stoletja – vodja dr. Matija Ogrin;

– Korespondenca Žige Zoisa – urednik dr. Luka Vidmar.

V teh projektih se poleg primarne znanstvene analize ter teoretskih in metodoloških raziskav rokopisnega gradiva izkazuje posebna skrb za pisno kulturno dediščino, tudi v obliki natančnih evidenc in nahajališč gradiva. Dodatno vrednost znanstvenih elektronskih izdaj inštituta predstavljajo poleg široke dostopnosti na spletu in možnosti sprotnega dopolnjevanja še digitalni posnetki originalnega gradiva, ki jih lahko pogojno imenujemo kar elektronski faksimili, saj omogočajo kar najbolj natančne primerjave s strokovnimi prepisi besedil. Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede bo prav gotovo tudi v bodoče ostala ustanova, ki bo imela eno od osrednjih vlogo pri raziskovanju in prezentaciji slovenske pisne dediščine in na ta način bogatila kulturno zavest o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.