Izdaja Zbranih pesmi Antona Podbevška (1898–1981) je prvi poskus zaokrožene elektronske znanstvenokritične izdaje nekega pesniškega opusa pri nas. Obsega prepis vseh znanih objavljenih Podbevškovih pesmi in njihovih različic vključno z njegovo edino pesniško zbirko Človek z bombami (1925), kot posebno zanimivost pa tudi faksimile in poskus kritičnega oziroma interpretativnega prepisa avtorsko redigirane zbirke, ki jo je pesnik najverjetneje popravljal v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja. Popravki so se ohranili v njegovi zapuščini, ročno vpisani v izvod prvotiska. Objava faksimila tega izvoda omogoča hkraten vpogled v izvirno podobo te prelomne zbirke in vpogled v kasnejše avtorske posege. Poleg tega obsega izdaja tudi za časa pesnikovega življenja neobjavljeno rokopisno in tipkopisno gradivo.

Vir teh objav so gradiva iz zapuščin urednikov literarnih revij Dom in svet in Ljubljanski zvon (med letoma 1919 in 1922, ko jim je Podbevšek pošiljal pesmi in druga besedila), arhiv Božidarja Jakca, ki ga večidel hrani Jakčev dom v Novem mestu, rokopisni oddelek novomeške Knjižnice Mirana Jarca, kjer je ohranjena Podbevškova korespondenca z Jarcem, in predvsem Podbevškova zapuščina, ki jo hrani njegova hči Asta Mohorič. Iz tega gradiva so v skladu z zasnovo izdaje objavljena pesemska oziroma literarna besedila, ne pa tudi kritični in polemični zapisi ali korespondenca. Nejasne, nečitljive ali nedokončane rokopisne skice – teh je v Podbevškovi zapuščini kar precej – kjer bi bil poskus kritičnega prepisa nesmiseln, so v izdaji objavljene le v obliki faksimila.