Skip to main content

Alenka Koron in Marko Juvan na konferenci o politiki zgodbotvorja v postimperialni Evropi

Datum objave: 30. november 2015

Na konferenci Claiming the Dispossession: The Politics of Hi/storytelling in Post-imperial Europe, ki je potekala 20. in 21. novembra 2015 pod vodstvom Vladimirja Bitija z Oddelka za slavistiko Univerze na Dunaju, so slavisti in komparativisti iz Avstrije, Češke, postjugoslovanskih držav, Nemčije, Nizozemske in Velike Britanije z izhodišč historične topologije province in njene podrejenosti imperialnim središčem (Vladimir Biti) razpravljali o odzivih literarno-umetniškega polja na položaj tistih, ki so se v nacionalnih državah, nastalih na ruševinah vzhodno- in srednjeevropskih imperijev (osmanskega in habsburškega, konec 20. stoletja pa sovjetskega), počutili razlaščene in odrinjene na obrobje. V tem okviru je Petr Kučera spregovoril o pisateljih t. i. modre Anatolije, ki so občutje izgube imperialnega gospostva v sekularizirani Atatürkovi Turčiji kompenzirali s prilaščanjem kulturnega kapitala, akumuliranega v tisočletni zgodovini Anatolije, s čimer so dokazovali ključen pomen turške države za evropsko civilizacijo. Ivana Perica se je dotaknila delavske literature in avstromarksizma »rdečega Dunaja« in njunega pomena za južnoslovanske pisatelje med obema vojnama,  Zoran Milutinović, Davor Beganović in drugi pa so osvetlili opredelitve literarnih kozmopolitov (Krleže, Andrića in Crnjanskega) do izključujočih narodnih identifikacij v času Kraljevine SHS/Jugoslavije. Guido Snel in Stijn Vervaet sta obravnavala Dubravko Ugrešić in Aleksandra Hemona, ki v globaliziranem eksilu in tujem jeziku predelujeta vojne travme, spomine na multietnično socialistično federacijo in aktualne pritiske domačega nacionalističnega diskurza. Alenka Koron je problematiko post-jugoslovanskih odrinjencev in jugonostalgije obravnavala na primeru romana Gorana Vojnovića, ki z naslovom sprevrača slogan, iz katerega se je razrasel osamosvojitveni diskurz Slovencev, Marko Juvan pa na gradivu jugoslovanskega in slovenskega političnega gledališča, zlasti »kompleksa Ristić«, značilnega za t. i. jugosfero, ki v pogojih neoliberalnega Imperija predstavlja nadomestek nekdanje medliterarne skupnosti.