Lirski cikel v slovenski poeziji 19. in 20. stoletja.

Avtorica: Vita Žerjal-Pavlin
Založnik: Založba ZRC
Leto: 2008


V monografiji so prvič celovito obravnavani slovenski lirski cikli z literarnozgodovinskih, teoretskih in lingvističnih vidikov. Avtorica analizira ravnine literarnega diskurza, ki presegajo posamezno besedilo in ga vključujejo v nadrejene kompozicije, med katere poleg cikla sodijo še knjižni razdelek, zbirka, serija itn. Cikel opredeljuje v glavnem z vidika besediloslovja in sistemske teorije kot drugotno, intencionalno sestavljeno »besedilo besedil«. Zato se loteva temeljite, na interpretacijah tekstov utemeljene razčlembe medpesemske kohezije in koherence in s sistemske perspektive preučuje tiste strategije literarne produkcije in distribucije, ki prispevajo k formiranju ali razpadanju ciklov glede na medije distribucije (od revije do pesniške zbirke) oziroma glede na različne interese akterjev literarnega sistema.

Cikel je pesnikom omogočil, da so s spajanjem besedil v višjo pomensko in kompozicijsko enoto razvili večjo pomensko kompleksnost in dinamiko. Avtorica sprejema in dopolnjuje Iblerjevo tipologijo lirskih ciklov, tj. delitev na paradigmatske in sintagmatske postopke medpesemskega veriženja, in preučuje njihova razmerja s pripovednimi in dramskimi strukturami. Prav prek ciklov se meje med t. i. literarnimi nadzvrstmi izkažejo za gibljive in prehodne. Monografija obravnava obsežno gradivo slovenskih pesniških ciklov od prve polovice 19. stoletja do konca 20. stoletja. Poleg najbolj znanih del kanoniziranih pesnikov pritegne tudi danes pozabljene cikle in stvaritve spregledanih pesnic; poseben poudarek daje sonetnim ciklom in sonetnemu vencu. S teoretskimi, interpretacijskimi in literarnozgodovinskimi opažanji oblikuje podlage za zgodovinsko opazovanje razvoja konvencij oblikovanja pesniških ciklov od romantike do postmodernizma.



Kazalo vsebine

Uvod

Kaj je lirski cikel?

Opredelitev lirskega cikla s kriteriji besedilnosti

Lirski cikel in literarni sistem

Modifikacija lirike v ciklu

Subjekt in subjektivnost v lirski pesmi in lirskem ciklu

Lirski cikel kot odgovor na monološkost lirike

Problem besedilnega sveta v liriki in lirskem ciklu

Časovne kategorije v liriki in lirskem ciklu

Preverjanje kriterijev besedilnosti v lirskem ciklu

Janez Bilc: Domovju

Josip Murn: Noči in Fin de siècle

Silvin Sardenko: Ranjenec

Alojz Gradnik: Melanholija

Srečko Kosovel: Kraška vas

Vida Taufer: Jesenske slike in Podobe v maju

Vida Mokrin Pauer: Triptih o prahu, znoju in soli

Ugotovitve razčlemb

Večdelna pesem, pesnitev in cikel

Sonetni venec med ciklom in pesnitvijo

Cikličnost in pripovedna snov

Obseg besedila in njegovih delov kot kriterij razločevanja pesnitve in cikla

Zvrstni sinkretizem v ciklih in cikličnih pesnitvah

Brezmejnost cikla?

Simon Jenko: Obrazi

Josip Stritar: Dunajski soneti

Simon Gregorčič: Predsmrtnice

Aškerčevi in Stritarjevi popotni cikli

Ivan Cankar: Iz lepih časov

Alojz Gradnik: Večerna senca

Modernistična totalnost: od cikla h knjigi

Proizvajanje in posredovanje lirskega cikla v literarnem sistemu

Prešernovi lirski cikli

Lirski cikel med revijalno in knjižno objavo

Gregorčičev primer

Župančičev primer

Dve izdaji Cankarjeve Erotike

Gradnikov cikel Melanholija

Voduškov primer

Postumne knjižne izdaje

Aškerčeva uredniška odločitev

Prijateljeva uredniška odločitev

Ocvirkova uredniška odločitev

Pibernikova uredniška odločitev

Vrstna in verzno-kitična podoba slovenskih ciklov

Iz zgodovine slovenskega sonetnega cikla

Sonetni cikli druge polovice 19. stoletja

Sonetni cikli slovenske moderne

Sonetni cikli v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno

Pavčkovi, Kovičevi in Zlobčevi sonetni cikli

Modernistični in postmodernistični sonetni cikli

Sklep

Bibliografija

Imensko kazalo

Summary





Ključne besede
19.-20. st.
besediloslovje
cikli
lirski cikli
literarna teorija
literarne zvrsti
slovenska književnost
slovenska poezija
sonet
stilistika




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR