V monografiji so prvič celovito obravnavani slovenski lirski cikli z literarnozgodovinskih, teoretskih in lingvističnih vidikov. Avtorica analizira ravnine literarnega diskurza, ki presegajo posamezno besedilo in ga vključujejo v nadrejene kompozicije, med katere poleg cikla sodijo še knjižni razdelek, zbirka, serija itn. Cikel opredeljuje v glavnem z vidika besediloslovja in sistemske teorije kot drugotno, intencionalno sestavljeno »besedilo besedil«. Zato se loteva temeljite, na interpretacijah tekstov utemeljene razčlembe medpesemske kohezije in koherence in s sistemske perspektive preučuje tiste strategije literarne produkcije in distribucije, ki prispevajo k formiranju ali razpadanju ciklov glede na medije distribucije (od revije do pesniške zbirke) oziroma glede na različne interese akterjev literarnega sistema.
Cikel je pesnikom omogočil, da so s spajanjem besedil v višjo pomensko in kompozicijsko enoto razvili večjo pomensko kompleksnost in dinamiko. Avtorica sprejema in dopolnjuje Iblerjevo tipologijo lirskih ciklov, tj. delitev na paradigmatske in sintagmatske postopke medpesemskega veriženja, in preučuje njihova razmerja s pripovednimi in dramskimi strukturami. Prav prek ciklov se meje med t. i. literarnimi nadzvrstmi izkažejo za gibljive in prehodne. Monografija obravnava obsežno gradivo slovenskih pesniških ciklov od prve polovice 19. stoletja do konca 20. stoletja. Poleg najbolj znanih del kanoniziranih pesnikov pritegne tudi danes pozabljene cikle in stvaritve spregledanih pesnic; poseben poudarek daje sonetnim ciklom in sonetnemu vencu. S teoretskimi, interpretacijskimi in literarnozgodovinskimi opažanji oblikuje podlage za zgodovinsko opazovanje razvoja konvencij oblikovanja pesniških ciklov od romantike do postmodernizma.
Uvod
Kaj je lirski cikel?
Opredelitev lirskega cikla s kriteriji besedilnosti
Lirski cikel in literarni sistem
Modifikacija lirike v ciklu
Subjekt in subjektivnost v lirski pesmi in lirskem ciklu
Lirski cikel kot odgovor na monološkost lirike
Problem besedilnega sveta v liriki in lirskem ciklu
Časovne kategorije v liriki in lirskem ciklu
Preverjanje kriterijev besedilnosti v lirskem ciklu
Janez Bilc: Domovju
Josip Murn: Noči in Fin de siècle
Silvin Sardenko: Ranjenec
Alojz Gradnik: Melanholija
Srečko Kosovel: Kraška vas
Vida Taufer: Jesenske slike in Podobe v maju
Vida Mokrin Pauer: Triptih o prahu, znoju in soli
Ugotovitve razčlemb
Večdelna pesem, pesnitev in cikel
Sonetni venec med ciklom in pesnitvijo
Cikličnost in pripovedna snov
Obseg besedila in njegovih delov kot kriterij razločevanja pesnitve in cikla
Zvrstni sinkretizem v ciklih in cikličnih pesnitvah
Brezmejnost cikla?
Simon Jenko: Obrazi
Josip Stritar: Dunajski soneti
Simon Gregorčič: Predsmrtnice
Aškerčevi in Stritarjevi popotni cikli
Ivan Cankar: Iz lepih časov
Alojz Gradnik: Večerna senca
Modernistična totalnost: od cikla h knjigi
Proizvajanje in posredovanje lirskega cikla v literarnem sistemu
Prešernovi lirski cikli
Lirski cikel med revijalno in knjižno objavo
Gregorčičev primer
Župančičev primer
Dve izdaji Cankarjeve Erotike
Gradnikov cikel Melanholija
Voduškov primer
Postumne knjižne izdaje
Aškerčeva uredniška odločitev
Prijateljeva uredniška odločitev
Ocvirkova uredniška odločitev
Pibernikova uredniška odločitev
Vrstna in verzno-kitična podoba slovenskih ciklov
Iz zgodovine slovenskega sonetnega cikla
Sonetni cikli druge polovice 19. stoletja
Sonetni cikli slovenske moderne
Sonetni cikli v obdobju med prvo in drugo svetovno vojno
Pavčkovi, Kovičevi in Zlobčevi sonetni cikli
Modernistični in postmodernistični sonetni cikli
Sklep
Bibliografija
Imensko kazalo
Summary
Založnik
Založba ZRCISBN
978-961-254-097-5Specifikacija
mehka vezava • 15 × 21cm • 223 straniCena
| ni v prodaji | |
+386 1 470 61 00
+386 1 425 52 53
