Naslov:
Kako pisati literarno zgodovino danes. Razprave
Uredila:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Razprave v tej knjigi razvijajo teoretične diskurze, oprte na splošno stanje sodobne evropsko-ameriške literarne vede in na nekatere njene kontekste v obči znanstveni teoriji in metodologiji, v filozofiji in še posebej v humanističnih vedah; sklicujejo in navezujejo se na prakse literarnozgodovinskega raziskovanja in pisanja, seveda predvsem na slovensko, med drugimi (glede na izvor sodelavcev) pa še posebej na srednjeevropske. Avtorje druži izhodiščno stališče, da je zgodovinsko obravnavanje literature danes sicer res z mnogih vidikov problematično, a vendar mogoče in s spoznavnega vidika relevantno, če ne celo nujno.

V prvi del zbornika so uvrščeni prispevki o temeljnih konceptih, žanrskih opredelitvah, predmetnih področjih, funkcijah in razvoju literarne zgodovine; v drugi del tisti, ki obravnavajo pomen posameznih sodobnih idejno-teoretičnih smeri, šol in metod za zgodovinsko obravnavanje literature; v tretjem delu sledijo prispevki o novih ali revidiranih pojmih, terminih, problemskih težiščih in metodičnih pristopih v literarni zgodovini.

Glavni namen zbornika je ta, da postavlja in razvija relevantna vprašanja ter s tem spodbuja k nadaljnjemu razmišljanju o temeljni problematiki literarne zgodovine, tudi k iskanju drugačnih rešitev, bolj primernih zahtevam današnjega časa.

Razprave so objavljene v slovenščini, angleščini ali nemščini in imajo ustrezne povzetke (slovenske v angleščini, tujejezične v slovenščini). Zbornik dopolnjuje izbrana bibliografija spisov o slovenskem literarnem zgodovinopisju.

V zborniku sodelujejo: Vladimir Biti, Silvija Borovnik, Darko Dolinar, Marijan Dović, Marko Juvan, Jelka Kernev Štrajn, Alenka Koron, Janko Kos, Lado Kralj, Marija Mitrović, Vladimír Papoušek, Ivo Pospíšil, Janez Strutz, Jola Škulj, Bożena Tokarz, Ivan Verč, Peter Zajac, Miloš Zelenka, Peter V. Zima.

Založnik

Založba ZRC

ISBN

961-6358-82-0

Specifikacija

mehka vezava • 15 × 21 cm • 394 strani