Dominik Smole je bil eden najpomembnejših dramatikov in pisateljev v povojni Sloveniji. Monografija G. Schmidta prikazuje njegovo življenje in delo z več perspektiv: njegovo biografijo nadaljuje prikaz recepcije Smoletovih dramskih in proznih besedil, nato pregled vplivov na njegovo literarno delo, psihološke značilnosti njegovih literarnih likov ter dramaturgija Smoletovih dramskih tekstov. Schmidt sklene knjigo s poglavjem o vrednotenju avtorja Antigone, nemara ene najpomembnejših slovenskih dram.

O tem dosežku je avtor monografije zapisal: »Vrh njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja je 1960 poetična drama Antigona, ena od mnogih inačic, ki so nastale po antični zgodbi v Evropi v zadnjih štiristo letih, zaradi tematizacije odnosa posameznik – oblast zlasti številne v socialističnih državah. Posebnost Smoletove je, da naslovna junakinja ne nastopi. Zaradi pesniške moči in političnih okoliščin je njena krstna uprizoritev postala mit, v spominu čustveno zavzetih posameznikov se je ohranila kot obredni dogodek in ponesla dramatikovo ime v širši jugoslovanski prostor. Kljub več nadaljnjim igram, predvsem Krstu pri Savici, ki nadaljuje zgodbo najslavnejšega slovenskega umetnega epa pesnika Franceta Prešerna iz časa romantike, uspeha Antigone ni mogel ponoviti.«