Recepcija starejšega pesništva v panonskem jezikovnem prostoru

»Recepcija starejšega pesništva v panonskem jezikovnem prostoru« je dveletni podoktorski raziskovalni projekt, ki posega na področje, ki je bilo doslej v slovenski literarni zgodovini spregledano. Odreka se tradicionalni delitvi nacionalnih literatur na središča in obrobja ter poskuša dokazati, da je na geografskem območju srednjeveške Spodnje Panonije vse od 16. stoletja naprej obstajal samostojen literarno-jezikovni sistem, ta kulturno močno povezan prostor pa so v dolgem 19. stoletju razdelile centripetalne težnje mladih političnih narodov, kot je bil slovenski. Slovenska in hrvaška nacionalna literarna zgodovina sta panonske književnosti vzhodne Štajerske, Prekmurja, Gradiščanske in kajkavskega območja vse od sredine 19. stoletja naprej zaradi nesprejemanja enega nacionalnega knjižnega jezika (kranjski in štokavski) obravnavali kot narečne in obrobne. Predlagana raziskava bo predvsem s pomočjo manj znanih ali povsem neznanih pesmaric predstavila nov, celostni pogled na večjezično literaturo v panonskem jezikovno-geografskem območju ne glede na današnje nacionalne in državne meje Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Madžarske.

Prostorski okvir raziskave predstavljajo štiri jezikovna območja (in njihove književnosti) na nekdanjem panonskem ozemlju habsburške monarhije in Ogrske: vzhodnoštajersko, prekmursko, kajkavsko in gradiščansko območje, v kontekstu tedanje literarne večjezičnosti pa raziskava upošteva tudi sosednje literarne kulture, kot sta nemška in madžarska. Časovni okvir predstavlja obdobje od oblikovanja do zatona vseh štirih panonskih literatur od 16. do sredine 19. stoletja, katerih jezik se v tej raziskavi prepoznava kot knjižni. Poudarek bo na pesmaricah 18. in 19. stoletja, saj raziskava domneva in dokazuje obstoj daljše oziroma starejše pesniške tradicije, ki se je prenašala ustno in bila večidel zapisana šele v kasnejših obdobjih. Tematska in tekstnokritična analiza bosta zato v ospredju raziskave. Analiza in objava rezultatov se v veliki meri opirata na metode pomožnih historičnih ved, digitalne humanistike, komparativistike in jezikoslovne analize.

Projekt bo obsegal primerjalno analizo najpogostejših in najznačilnejših nabožnih in posvetnih pesniških žanrov v tem obdobju. Na podlagi dosedanjega pregleda rokopisnih in natisnjenih pesmaric med nabožnimi pesniškimi žanri izstopajo: praznične, svetniške, Marijine, Kristusove in eshatološke pesmi. Med posvetnimi pesniškimi žanri so najbolj značilni tisti, ki so bili vključeni v učne načrte gimnazij: to so elegija, idila, oda in didaktična pesem, v rokopisnih pesmaricah so pogosto zastopane še bojne pesmi in budnice. Primerjalna analiza bo odkrila in analizirala tiste nabožne pesmi, ki v panonskih pesmaricah izkazujejo prepisovalno tradicijo. Ta je v posvetnem pesništvu manj navzoča, saj se na primer v obdobju romantike že vzpostavlja moderni avtorski koncept. V tem smislu se bomo pri tej vrsti pesništva bolj posvetili analizi pesniških tem, motivov, idej in kitičnih oblik.

Predvideni rezultati projekta vključujejo spletno objavo kodikoloških opisov in faksimilov doslej neznanih prekmurskih rokopisnih pesmaric, interaktivno razstavo prekmurskih, štajerskih in kajkavskih pesmaric v Univerzitetni knjižnici Maribor, predavanja v Sloveniji in tujini, objavo dveh znanstvenih člankov v osrednjih slovenskih in hrvaških literarnovednih revijah ter izid tiskane in elektronske monografije vodje projekta.