Skip to main content

Jezuitske gledališke igre kot dejavnik razvoja novoveške dramatike: slovenski in srednjeevropski kontekst

Opis

Jezuitsko gledališče je bilo najuspešnejša in najbolj trdoživa gledališka institucija evropskega zgodnjega novega veka (od ok. 1555 do 1773), ki se je v svojih začetkih oprlo na latinsko humanistično dramo ter postalo pomemben pedagoško-didaktični in religiozno-propagandni medij. Razvilo je dva prevladujoča tipa dramskih predstav, in sicer šolske in verske drame. Tudi v kulturnem razvoju na Slovenskem je jezuitska dramska dejavnost odigrala pomembno vlogo. Stroka priznava, da je jezuitsko gledališče v historičnih slovenskih deželah (Kranjska, Koroška, Goriška, Štajerska) prvo, ki je doseglo določeno kontinuiteto in je tudi zgodovinsko izpričano v zanesljivih virih, a kljub temu mu pregledi slovenske dramatike namenjajo malo pozornosti, v širši zavesti pa skoraj ni prisotno. Projekt s podrobno raziskavo primarnih virov in s primerjalnim upoštevanjem širšega srednjeevropskega konteksta pokaže, da jezuitska dramatika in gledališče sodita med pomembnejše dejavnike razvoja gledališča na Slovenskem.

Projekt se osredotoča na raziskovanje jezuitske dramske dejavnosti v Ljubljanskem kolegiju Družbe Jezusove v času od ustanovitve kolegija (1597) do razpustitve reda leta 1773. V raziskave je vključena tudi dramatika sosednjih kolegijev (Gradec, Celovec, Gorica in Trst) in povezave z gledališko dejavnostjo drugih kolegijev tedanje Avstrijske jezuitske province (območje današnje Srednje in deloma Jugovzhodne Evrope), predvsem z njenim središčem na Dunaju.

Pomemben del projekta je iskanje in pojasnjevanje novih in v dosedanjih raziskavah spregledanih in zanemarjenih jezuitskih ter nejezuitskih virov ter literature. Temu služi digitalni repozitorij ohranjenih naslovov dram, perioh (nekakšnih gledaliških listov s povzetki dram in seznami nastopajočih) in rokopisnih ter tiskanih jezuitskih dram, uprizorjenih v Ljubljani. Raziskava na podlagi temeljite analize virov razlaga tematiko in žanrsko tipologijo uprizorjenih dram in priložnosti, ob katerih so se te uprizarjale. Opazuje obe glavni pojavni obliki jezuitske dramatike (šolske in verske predstave) in se loteva tudi vprašanja rabe ljudskega jezika (vernakularja) v pretežno latinskem jezuitskem gledališču.

Za popolnejši uvid v namen in cilj, ki ju je jezuitski red želel doseči s svojo dramatiko in gledališčem, se raziskava poglobi v jezuitsko programsko in teoretsko opredelitev gledališke dejavnosti.

Projekt izpostavlja najvidnejše predstavnike jezuitske dramatike v historičnih slovenskih deželah. Razišče tudi pojavnost dram s sorodno tematiko znotraj Avstrijske jezuitske province in sklepa o njihovi medsebojni soodvisnosti. Primerjalni vidik raziskave jezuitsko dramsko dejavnost v slovenskem etničnem prostoru umešča v širši evropski kontekst.

V interdisciplinarni raziskavi se prepletajo različni filološki in zgodovinski metodološki prijemi (od tekstne kritike preko gledališke zgodovine do digitalne humanistike) in izpostavijo naslednje: 1) da je jezuitska dramska dejavnost v zgodnjem novem veku na Slovenskem predstavljala pomemben element v splošnem kulturnem razvoju; 2) da je prebudila in razvijala občutek za estetsko dojemanje gledališča in dramatike; 3) da je ustvarila podlago za nadaljnji razvoj slovenske gledališke kulture. Ker je bila jezuitska redovna dramatika na Slovenskem vpeta v univerzalno evropsko jezuitsko gledališče, so raziskovalni rezultati načrtovanega projekta relevantni tudi za evropsko strokovno in splošno javnost.


Faze projekta

Podoktorski projekt Jezuitske gledališke igre kot dejavnik razvoja novoveške dramatike: slovenski in srednjeevropski kontekst predstavljene cilje raziskave uresniči v štirih fazah raziskovalnega dela:

1. faza: raziskovalno delo v slovenskih in tujih knjižnicah in arhivih:

- študij obstoječe domače in tuje literature o jezuitski dramatiki in gledališču

- zbiranje podatkov o ljubljanskih jezuitskih dramskih uprizoritvah in iskanje morebitnih ohranjenih ljubljanskih perioh in rokopisnih ter tiskanih dram v slovenskih arhivih in knjižnicah

- iskanje podatkov o jezuitskih dramskih uprizoritvah v Ljubljani, Celovcu, Gorici, Gradcu, v Trstu ter na Dunaju in iskanje morebitnih ohranjenih ljubljanskih perioh in rokopisnih ter tiskanih dram v tujih arhivih in knjižnicah

- pregled arhivskega gradiva in obstoječe literature o kapucinskih procesijah in njihovem ljudskem verskem gledališču

- pregled ohranjenih arhivskih drobcev o verskih igrah v Rušah

2. faza: raziskovanje programske usmeritve (jezuitskih programskih ter teoretskih besedil) in jezuitske samoopredelitve dramatike ter gledališča:

- analiza jezuitskega pogleda na pomen dramatike in gledališča na osnovi temeljnih dokumentov jezuitskega reda

- analiza jezuitske teoretske samoopredelitve dramatike in gledališča na podlagi dveh temeljnih del

3. faza: analiza, interpretacija in kritično ovrednotenje virov ter literature in priprava elektronske znanstvenokritične izdaje drame Haeresis fulminata:

- popis ohranjenih naslovov, perioh in rokopisnih ter tiskanih besedil v Ljubljani uprizorjenih jezuitskih dram

- zasnova digitalnega repozitorija o ljubljanskem jezuitskem gledališču

- raziskave na podlagi analize, interpretacije in kritičnega ovrednotenja virov in literature

- objava delnih rezultatov raziskave v znanstvenih člankih

- priprava elektronske znanstvenokritične izdaje Schönlebnove drame Haeresis fulminata

4. faza: predstavitev raziskovalnih rezultatov:

objava rezultatov 1., 2. in 3. faze raziskave v znanstvenih člankih in predavanjih

- izid elektronske znanstvenokritične izdaje Schönlebnove drame Haeresis fulminata

- zaključek priprave spletnega digitalnega repozitorija o dramskih uprizoritvah jezuitov v Ljubljani


Rezultati

Deželak Trojar, Monika. Teoretska opredelitev in vloga dramatike v jezuitskem redovnem ustroju. Primerjalna književnost 43.2 (2020): 141–169.

Deželak Trojar, Monika. Gledališka dejavnost jezuitov v Ljubljani v letih 1597–1773: predavanje v Historičnem seminarju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana, ZRC SAZU, 7. 10. 2020.

Ahačič, David (oseba, ki intervjuva), in Monika Deželak Trojar (intervjuvanka). Detektivska pustolovščina v dunajskih arhivih: pomembno odkritje 24 izvirnih dramskih besedil iz jezuitskega kolegija v Ljubljani v arhivu rodbine Auersperg na Dunaju. Družina, 14. 6. 2020. 18.

Tušar, Magda (oseba, ki intervjuva), Katarina Šmid (intervjuvanka), Monika Deželak Trojar (intervjuvanka), Matej Petrič (intervjuvanec) in Luka Repanšek (intervjuvanec). Kulturni fokus: meseci in letni časi: astronomska znanja, koledarji s svetniki in prazniki, vreme v letnih časih. Ljubljana: RTV Slovenija, 13. 3. 2020.

Deželak Trojar, Monika. Mesto letnih časov in mesecev v ohranjenih dramskih besedilih ljubljanskih jezuitov: predavanje na 11. Grošljevem simpoziju »Meseci in letni časi od antike do renesanse«, Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana, 5. 3. 2020.

Deželak Trojar, Monika. Jezuitske gledališke igre na Slovenskem. V: Mohorjev koledar 2020. Celje: Mohorjeva družba, 2020. 73–77.

Ručigaj, Luka, Monika Deželak Trojar, Anja Dular in Sonja Svoljšak. Katalogi in inventarji Auerspergove knjižnice kot pomniki njenega kulturnozgodovinskega pomena in razvoja skozi čas. Ars & humanitas 13.1 (2019): 123–150.

Deželak Trojar, Monika. Oče Ludvik in sin Janez Ludvik Schönleben v Ljubljani, zanjo in tudi o njej. Ljubljana med nostalgijo in sanjami 8.2 (2019): 7–42.

Deželak Trojar, Monika. Govorjena beseda ima veliko moč: jezuitsko slovstvo: dramske predstave in pridige. Družina, 15. 12. 2019. 23.

Deželak Trojar, Monika. Vloga perioh ali sinops za rekonstrukcijo dramske ustvarjalnosti ljubljanskih jezuitov v zgodnjem novem veku. V: Starejši mediji slovenske književnosti: rokopisi in tiski. Ur. Urška Perenič in Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2018. 139–147.

Janez Ludvik Schönleben (1618–1681): 400-letnica rojstva: program simpozija in povzetki referatov. Ur. Monika Deželak Trojar. Ljubljana: Založba ZRC, 2018.

Deželak Trojar, Monika. Schönlebnova drama Haeresis fulminata (1651). V: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681): 400-letnica rojstva: program simpozija in povzetki referatov. Ur. Monika Deželak Trojar. Ljubljana: Založba ZRC, 2018. 18.

Deželak Trojar, Monika. Tridesetletna vojna in njen zgodovinopisni ter literarni odmev v Schönlebnovih spisih. V: Tridesetletna vojna in slovenski etnični prostor v prvi polovici 17. stoletja: program in povzetki referatov. Ur. Vanja Kočevar in Miha Preinfalk. Ljubljana: ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, 2018. 24–25.

Golja, Marko (oseba, ki intervjuva), in Monika Deželak Trojar (intervjuvanka). Izšlo je: Monika Deželak Trojar: Janez Ludvik Schönleben (1618–1681). Ljubljana: RTV Slovenija, 15. 11. 2018.


Raziskovalni projekt

Raziskovalna področja
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija H390