Marko Juvan na simpoziju National Literatures and the Process of Cultural Globalization v Tbilisiju

Državna univerza Ivana Javakišvilija in Inštitut za gruzijsko književnost Šote Rustavelija sta od 24. do 26. septembra 2014 gostila svoj 8. mednarodni simpozij, tokrat naslovljen National Literatures and the Processes of Cultural Globalization (Nacionalne literature v procesu kulturne globalizacije). Inštitut za gruzijsko književnost, ki je uspešno preživel »reformno« ukinjanje humanističnih inštitutov v prvih letih tranzicije, si pod vodstvom prof. dr. Irme Ratiani že vrsto let sistematično prizadeva za integracijo v mednarodna znanstvena omrežja. Na znanstvenih srečanjih v njihovi organizaciji se srečujejo strokovnjaki za literaturo od Japonske, Kitajske, Armenije, Azarbejdžana, Irana in Turčije prek Rusije, Bolgarije, Romunije, Ukrajine, Belorusije in baltskih držav do Srednje in Zahodne Evrope ter ZDA in Kanade.

Organizatorji so namesto zgolj protokolarnega uvoda predstavili zanimivo raziskavo o tem, kako gruzijski študenti razumejo in vrednotijo globalizacijo (pokazalo se je, da imajo o njej jasne pojme in prepoznavajo njene prednosti in slabosti), temu poročilu pa je sledil referat soorganizatorice konference Make Elbakidze o zgodovini globalnih interakcij od starega veka do danes.

Marko Juvan je v otvoritvenem plenarnem predavanju spregovoril o krizi poznega kapitalizma in renesansi Goethejeve Weltliteratur, starosta gruzijske komparativistike Irakli Kenčošvili pa je svojo refleksijo razmerij med centri in periferijami v vse bolj homogenizirani globalni kulturi osvetlil tudi s stališči slovenskega pesnika Borisa A. Novaka. Osrednji dogodek simpozija je bilo predavanje Davida Damroscha z Univerze Harvard o tem, kako lahko tudi književniki iz obrobnih literatur in malih jezikov postanejo znani v svetovni književnosti.