Upokojeni predstojnik Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU; izredni profesor primerjalne književnosti.

Telefon lab.:
++386 1 47 06 301
E-naslov:
Raziskovalna dejavnost

Dolinarjevo glavno raziskovalno področje je teorija in metodologija literarne vede z literarnoznanstveno hermenevtiko; preučeval je tudi teorijo prevajanja, teorijo pripovedne proze in posamezna vprašanja nemško-slovenskih literarnih in kulturnih zvez. V zadnjih letih se ukvarja z zgodovino in metodologijo literarne vede na Slovenskem ter z njenimi evropskimi konteksti.

Bil je prvi glavni urednik revije Primerjalna književnost (1978–1997) in član uredniškega kolegija zbirke teoretičnih monografij Literarni leksikon (1980–2001); od leta 2004 je sourednik zbirke Studia litteraria.

Občasno je poučeval različne specialne predmete z območja literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti, od 1994 je sodeloval pri individualnih podiplomskih programih, od 2003 do 2010 pa pri skupnem predmetu Metodologija za podiplomske študente vseh literarnovednih smeri. Sodeloval je tudi pri zasnavljanju in izvedbi strokovnih prireditev Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Izbrane publikacije

Ur. (z Martino Ožbot in Tonetom Smolejem): Odprta okna: komparativistika in prevajalstvo. Ljubljana: Društvo slovenskih književnih prevajalcev; Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009.

Ur. (z Markom Juvanom): Primerjalna književnost v 20. stoletju in Anton Ocvirk. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008.

Med književnostjo, narodom in zgodovino: razgledi po starejši slovenski literarni vedi. Celje: Celjska Mohorjeva družba; Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.

Ur. (z Markom Juvanom): Writing Literary History: Selected Perspectives from Central Europe. Frankfurt: Peter Lang, 2006.

Ur. (z Markom Juvanom): Kako pisati literarno zgodovino danes? Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2003.

Hermenevtika in literarna veda. Ljubljana: ZRC SAZU; Državna založba Slovenije, 1991.

Pozitivizem v literarni vedi. Ljubljana: SAZU; Državna založba Slovenije, 1978.

Literaturgeschichte. Prev. Katja Sturm-Schnabl. V: Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška: von den Anfängen bis 1942. Ur. Katja Sturm-Schnabl in Bojan-Ilija Schnabl. Dunaj: Böhlau, 2016. 833–836.

Primerjalna književnost na Slovenskem: kratek pregled. Primerjalna književnost 36.2 (2013): 269–289.

Kdo izbira in kdo ponuja v izbiro? Primerjalna književnost 33.2 (2010): 61–73.

Kritične izdaje slovenskih tekstov v okviru slovanske filologije in nacionalne kulture. Slavistična revija 54.1 (2006). 1–10.

Dialoškost in hermenevtika: Gadamer, Jauß, Bahtin. Primerjalna književnost 19.2 (1996). 49–58.

Izbrani projekti
Življenjepis

Rojen 1942. Študiral je primerjalno književnost in literarno teorijo na Univerzi v Ljubljani, tam je pozneje dosegel doktorat (1993). Med študijem se je eno leto izpopolnjeval na univerzi v Tübingenu (Nemčija). Po kratkotrajnih zaposlitvah na RTV Slovenija in na Cankarjevi založbi je od 1971 delal na sedanjem Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; od 1983 do upokojitve 2011 je bil predstojnik inštituta. 1986 je dobil nagrado Kidričevega sklada skupaj z drugimi avtorji Literarnega leksikona, 2006 je bil izvoljen za častnega člana Slovenskega društva za primerjalno književnost.

Raziskovalna področja

Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija H390 

Ključne besede

literarna teorija • metodologija literarne vede • literarna hermenevtika • primerjalna literarna veda • zgodovina literarne vede