Druga knjiga Zbranega dela Janeza Ciglerja prinaša avtorjeve časopisne objave in duhovno literaturo. Najbolj plodno je bilo njegovo sodelovanje z Novicami, kjer je – z manjšimi prekinitvami – objavljal od prvega letnika leta 1843 pa vse do leta 1862, medtem ko je v Drobtinicah objavil le en prispevek. V komentarju so osvetljeni tudi Ciglerjevi članki v nemščini, ki so bili objavljeni v Ilirskem listu in koroški Carinthii.

Cigler je začel objavljati duhovno literaturo leta 1828, ko je bil zaporniški kurat v jetnišnici na Ljubljanskem gradu, pozneje pa je v prvih letih službovanja v Višnji Gori izdal še nekaj duhovnih knjig. Sprva je objavljal eshatološko literaturo (Molitve za bolnike, 1828; Štiri poslednje reči, 1831; Dober nauk, 1832), nato pa je izdal dva molitvenika (Mašne bukvice, 1832; Duhovni studenc, 1835), ki sta bila ponatisnjena v izjemno visokih nakladah. Leta 1835 so izšli še Kratki nauki. V sklopu duhovne literature komentar predstavlja tudi Ciglerjeva prevoda misijonske literature, povezane z delovanjem Friderika Barage (1833, 1837), ter odpira vprašanje, ali je prav Cigler poskrbel za izdajo Eksercicij Mihaela Hofmana.