Peta knjiga Kocbekovega dnevnika se po svoji zgradbi in vsebini bistveno razlikuje od prejšnjih, saj vsebuje vse doslej ohranjene dnevnike iz desetletja 1936–1945, razen tistih iz let 1942 in 1943, ki jih je Kocbek sam pripravil za svoji dve dnevniški knjigi Tovarišija in Listina. Dnevnika za leti 1940 in 1945 sta bila večinoma že objavljena, ostali doživljajo prvo objavo. V predvojnih ljubljanskih letih Kocbek poglobljeno spremlja politično dogajanje v Evropi in v svojih zapisih analizira agresivni pohod fašizma in nacizma, na domačem prizorišču pa mrzlično tke politične stike na sredini in levici. Posebej ekstenzivno in goreče zapisuje svoja prizadevanja za oblikovanje krščanskosocialistične skupine, v katero brez uspeha skuša vključiti poleg zarjanov tudi Gosarjevo skupino in sindikaliste ter pridobiti vplivne katoliške intelektualce. Njegova politična prizadevanja kulminirajo v sodelovanju pri ustanovni skupini OF in končno v odločitvi, da se pridruži partizanskemu gibanju. Dnevnika za leti 1944 in 1945 pričujeta o njegovem delu v novih oblastnih organih v Beogradu, kjer zaseda nominalno visoke položaje, v resnici pa vse bolj postaja odrinjenec na slepem tiru.