Pred nami je tretja monografija Borisa Golca, ki obravnava uradovalno sloveniko. V njej se je posvetil najmanj raziskani zvrsti – slovenskim oporokam. Za vsako oporočno besedilo je raziskal okoliščine in ozadje nastopajočih oseb ter pripravil diplomatični in kritični prepis slovenskega teksta, na koncu pa dodal pregled oporočnega izrazja.
Med vsemi možnimi zvrstmi besedil, ki so jih v slovenščini pisali od srednjega veka do srede 19. stoletja, se oporočna pojavijo med zadnjimi. Golčeva monografija nam prinaša 51 besedil, ki dokumentirajo začetek in vznik te pomembne zvrsti v dolgi dobi od leta 1671 do leta 1850: 42 je oporok, devet pa z oporokami povezanih priseg. Od teh je glavnina besedil prvič objavljena. Oporoke v slovenščini so podali ljudje vseh družbenih stanov: od dveh plemkinj do župnika, učitelja, tržana in preprostih podložnikov. Izvirajo iz skoraj vseh slovenskih pokrajin, zanimivo pa je, da jih je največ iz južne Štajerske in zahodnega slovenskega etničnega obrobja.