Oče Romuald iz Štandreža pri Gorici (1676–1748) je bil slovenski kapucinski redovnik, ki je v letih med 1715 in 1727 deloval v Škofji Loki kot pridigar in voditelj procesije – spokorne pobožnosti na dan Velikega petka. Tu je oče Romuald v 863 rimanih verzih napisal eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi, ki je v dvajsetem stoletju dobilo ime Škofjeloški pasijon. Samo besedilo Škofjeloškega pasijona je oče Romuald napisal okrog ali kmalu po letu 1715. Rokopisni kodeks, v katerem je besedilo ohranjeno, je bil napisan v času med 1725 in 1727. Ko je začenjal pisati in prirejati, je imela slovenska verska dramatika že več kot 100 let tradicije. Ta tradicija se je pozneje izgubila. Naša kritična izdaja si je Škofjeloški pasijon postavila kot rokopisni in besedilni artefakt, v katerem skuša razbrati čim več sledi izginule tradicije kapucinske verske dramatike. To je bilo mogoče storiti zlasti z oporo na devet ohranjenih listin, ki so v tej izdaji prvikrat objavljene.

Posebna obogatitev internetske izdaje je vključitev video posnetkov uprizoritve Škofjeloškega pasijona iz leta 1999 in njihov sinhronizirani prikaz z besedilom Pasijona.