Slovensko Jezusovo življenje, ki se nam je ohranilo v Poljanskem rokopisu, je veliko baročno pripovedno delo 18. stoletja. Najprej je to sinteza obsežne učenjaške tradicije o premišljevanju Jezusovega življenja. Neznani slovenski pisatelj – verjetno kapucin – je zajemal iz tradicije samostojno, jo prevajal in povzemal, vedno pa je skrbel, da je uporabljeno vsebino literarno oblikoval v nagovarjajočo pripoved. V njej je združil teološko razlago patristične in srednjeveške dobe z živim čustvovanjem novoveškega baročnega posameznika; eksegezo evangelijev je povezal z nekanoničnimi, parabibličnimi pripovedmi; historično panoramo dogajanja je razvil s čudovitim poletom legende in fantazije. Ves ta polet pisateljske ustvarjalnosti je izhajal iz ene trdne točke: iz poglabljanja v misterij Jezusa Kristusa.

Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji potem, ko je bil zapisan, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. Z njim izstopa iz sence prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Slovenski pisatelj Jezusovega življenja je znal iz nje zajeti in jo na svojski način oblikovati v literarni slovenščini 18. stoletja.