Neraziskana latinska in nemška književnost v slovenskih deželah v dobi baroka

Glavni predmet slovenske literarne zgodovine je bila tradicionalno književnost v slovenskem jeziku – še posebej od druge polovice 19. stol. naprej, ko so jo priznali za osrednjo nosilko narodne ideje. Iz tega razloga se veda nikoli ni lotila načrtnega raziskovanja izrazito večjezične književnosti in kulture, ki je bila za slovenske dežele značilna od konca srednjega veka do zgodnjega 19. stol. S tem se je odrekla velikemu številu avtorjev zlasti 17. in 18. stol., ki so tod pisali v latinskem in nemškem jeziku. Do danes književnost te dobe zato ni dobila celovite sinteze in bibliografije. Predlagani projekt namerava zapolniti vrzeli v poznavanju književnosti slovenskih dežel v dobi baroka, predvsem pa pojasniti njen večjezični značaj z umestitvijo v evropski kontekst.

Projekt predstavlja prvo sistematično raziskavo večjezične književnosti slovenskih dežel v 17. in 18. stol. Njegov glavni cilj je obravnava deficitarnih vprašanj te dobe. Najprej se osredinja na analizo treh glavnih virov za zgodovino omenjene književnosti, in sicer: 1) Memoriale ljubljanskega škofa T. Hrena, ki opisuje literarno dejavnost slovenskih protestantov (1605); 2) poglavje o kranjskih pisateljih v Slavi vojvodine Kranjske polihistorja J. V. Valvasorja (1689); 3) bio-bibliografski pregled slovstva na Slovenskem Bibliotheca Labacensis publica historiografa J. G. Dolničarja (1715).

Na tej podlagi projekt predvideva raziskovanje pomembnih baročnih knjig in rokopisov, ki jih literarna zgodovina kljub njihovemu pomenu za slovenske dežele ni podrobneje obravnavala. Ad 1) V zvezi s Hrenovim Memorialom projekt načrtuje iskanje izgubljenega izvirnega rokopisa v ljubljanski Semeniški knjižnici in njegovo primerjanje s škofovimi dopolnili (NUK). Sledila bo podrobnejša raziskava razvoja književnosti na Slovenskem po koncu reformacije, ki bo vključevala preiskovanje starih knjižničnih zbirk, zlasti Semeniške knjižnice in samostanskih bibliotek. Najpomembnejša analiza bo posvečena doslej neznanemu delu, in sicer štirim literariziranim epistolam lavantinskega škofa Stobeja Palmburga De reformatione religionis in Styria, Carinthia et Carniola (1615). Ad 2) V zvezi z Valvasorjevim spisom projekt načrtuje (s posebnim ozirom na razvoj novih literarnih zvrsti na Slovenskem) preučevanje danes skoraj neznanih, toda konec 17. stol. evropsko odmevnih del Valvasorjevih sodobnikov, npr. ljubezenskih romanov barona Wützensteina in panegirikov F. Jelenčiča. Ad 3) Projekt načrtuje v zvezi z Dolničarjevim spisom raziskavo tistih del iz prve polovice 18. stoletja, ki so ostala kljub svojemu pomenu relativno neznana in neraziskana. V ospredju zanimanja bodo avtorji, ki so delovali v širšem evropskem okvirju (F. A. Pelzhoffer v Nemčiji, A. Ž. Dolničar v Italiji) ter dela, ki so v slovenskih deželah uvedla ali utrdila posamezne literarne zvrsti (ep, potopis). V zvezi z vsemi tremi točkami projekta bo nujno tudi preiskovanje tujih knjižnih zbirk (Biblioteca Marciana, grad Český Krumlov), ki verjetno vsebujejo nekatere redke ali domnevno izgubljene tiske. Rezultati bodo v celoti predstavljeni v elektronski izdaji virov (Hren, Valvasor, Dolničar), v monografiji (sinteza novih raziskav) in v člankih (posamezne teme), delno pa na simpozijih in predavanjih. Končni cilj projekta je priprava za literarno- in kulturnozgodovinsko sintezo slovenskih dežel v dobi baroka.

Projekt je usmerjen k pridobivanju, objavljanju in pojasnjevanju izključno novih podatkov. Rezultati bodo izvirna znanstvena spoznanja, pridobljena pri preučevanju novo odkritih ali prvič podrobno raziskanih zgodovinsko-literarnih virov. Novi podatki bodo vplivali na področjih slovenske literarne, kulturne in obče zgodovine. Novosti o nemški in italijanski književnosti na Slovenskem bodo zanimive za avstrijsko, nemško in italijansko strokovno javnost. Predvsem pa bo projekt pomemben za slovensko literarno zgodovino, v kateri je raziskovanje primarnih virov, posebej iz dobe baroka, že pol stoletja deficitarna naloga.