Skip to main content

25

NOV

09:30

Knjiga: ekonomija kulturnih prostorov

Mednarodna konferenca


Osnovni podatki

25. november 2010 ob 09:30 do 26. november 2010 ob 18:00
ZRC SAZU, Mala dvorana, Ljubljana
Organizator: Slovensko društvo za primerjalno književnost
Opis

Literatura prek knjige in revije, svojih glavnih medijev, soustvarja omrežja kulturnih prostorov. Knjige niso le materialni nosilci tekstov, temveč tudi kulturni proizvodi, včasih celo artefakti in simboli, ki imajo svojo lastno zgodovino, kode, vrednost in pomen. Skupaj z besedilnimi svetovi literature, v katere se preslikujejo semiosfere njihovih kontekstov, so knjige dejavnik interaktivnega in procesualnega oblikovanja kulturnih identitet. So spomin, arhiv dane kulture in obenem njena virtualna okna v svet. V obeh primerih so knjige z današnje perspektive nujni pogoj ustvarjalnega mišljenja, prek katerega se neki kulturni prostor reinterpretira, razvija in projicira svoje utopije.

Kulturni transfer literarnih besedil v rokopisih, knjigah in revijah – prek njih ali v povezavi z njimi pa tudi institucionalnih oblik in socialnih modelov literarnega življenja – je vseskozi prečkal jezikovne, etnične,
zemljepisne in državno-politične meje. S simbolno in tržno menjavo reprezentacij, z njihovim presajanjem v jezikovno lokalizirane in geokulturne kode so se na ta način obnavljale tradicije posameznih etnij, narodov. Tako pa so se spletala in spreminjala tudi regionalna, transnacionalna in medcivilizacijska omrežja, po katerih so se širile literarne ideje, mentalni prostori, besedilne strukture ter konceptualni zametki institucij in praks. Gre za kulturno difuzijo, podobno epidemijam po nalezljivosti, mutacijah virusov in obrambnih mehanizmih. Brez svojske ekonomije knjižnega transfera, v kateri se križata logiki simbolnega/kulturnega in tržnega kapitala, bi ne mogli govoriti ne o goethejevski »svetovni književnosti« ne o naši udeleženosti v njej, kakor tudi ne o mednarodnih tokovih, kot sta »razsvetljenstvo« ali »modernizem«. Knjiga in literatura sta torej s svojo ekonomijo posrednika kulturnih prostorov: materialno in mentalno vzpostavljata tako njihovo »notranjo« koherentnost, kontinuiteto kakor tudi »zunanjo«, »transnacionalno« integriranost. Transfer knjig, njihovo sistematično zbiranje, katalogiziranje, analiziranje, komentiranje in interpretiranje – vse to so dejavniki, ki so oblikovali zgodovino kozmopolitske zavesti, s tem pa tudi moderni »sistem« svetovne književnosti.

S takšnih izhodišč bo konferenca razmišljala o relevantnosti zgodovine knjige in sorodnih medijev za sodobno, transnacionalno usmerjeno primerjalno književnost in njene refleksije o pojmu svetovna književnost. Obravnavana bodo naslednja vprašanja:

– Kako so po svetu krožili literarni rokopisi, kako so bila razporejena središča, v katerih so nastajali, se hranili in prepisovali? Kaj sta za distribucijo, diseminacijo in sprejemanje idej, predstav in zamišljenih prostorov literature pomenila izum tiskane knjige in širitev literarnih revij?

– Ali je upravičena teza, da so tiskarne, založbe, revije in knjižnice vzpostavljale infrastrukturo svetovne književnosti, pa tudi mednarodnih literarnih tokov, kakršni so razsvetljenstvo, romantika in modernizem?

– Kakšne so bile vloge zasebnih, univerzitetnih, šolskih, akademskih in javnih knjižnic v kulturnem transferju? Kako so oblikovale kozmopolitsko zavest in omogočale literarno produkcijo, ki presega provincialnost in se opira na širša zaledja, bogatejše kulturne arhive (zlasti na »svetovno«, »evropsko« književnost)?

– Kako so se prek korespondenc, salonov in drugih stikov evropskih izobražencev menjale in zbirale beletristične knjige, podatki o njih? Kako so se prek tega formirala transnacionalna omrežja literatov in univerzalni kulturni prostor (»literarna republika«)?

– Kako so spremembe v materialnih značilnostih knjige (v »bibliografskem kodu«) delovale na svetovni razvoj književnosti in njenih zvrsti? Kakšna je bila posredniška vloga razpoznavnih profilov literarnih in kulturnih revij?

– Kako je ekonomija založništva in bibliotekarstva v 19. in 20. stoletju vplivala na svetovno razporeditev literarno-kulturnega kapitala, na asimetrične komunikacije med centri in
periferijami?

– Ali so novi mediji s pojavom svetovnega spleta, e-knjige, virtualnih knjižnic, elektronskih arhivov v primerjavi s kodeksno knjigo kondenzirali ali razširili svetovni prostor literature in kako?

– Kateri mediji in medijski hibridi iz digitalnih, elektronskih, tehničnoreproduktibilnih ali tradicionalnih netehničnih kontekstov so povezani z obratom, ki ga poosebljajo novi mediji? Kakšne so vloge knjižnih likovno-jezikovnih in drugih hibridov (od knjig emblemov prek artist's books do eksperimentalnih oblik knjige)?

Ker je slovenska zgodovina geokritično zaznamovana z robnostjo, prehodnostjo, fluidnostjo mej in križanjem raznorodnih območij (zahoda in vzhoda, Srednje Evrope in Sredozemlja) in je od reformacije naprej odločilno vezana na slovenski jezik in literaturo, je knjiga kot kulturni dokument in nosilka tržnih, kulturnih in simbolnih vrednosti še toliko bolj vredna resnega in odgovornega premisleka. Ljubljana, ki je od aprila 2010 do pomladi 2011 »svetovna prestolnica knjige«, je primeren kraj za strnitev in soočenje poglobljenega komparativističnega in meddisciplinarnega razpravljanja o zgodovini in prihodnosti knjige, posebej o njeni vlogi pri razvoju evropske in svetovne književnosti. Odgovori na ta vprašanja lahko definirajo izzive, ki jih pred knjigo ter z njo povezana iskanja v umetnosti in vedenja postavlja skupna evropska prihodnost.