Gostujoče predavanje Luke Vidmarja na Univerzi na Dunaju

Luka Vidmar, sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, je v okviru raziskovalnega gostovanja na Univerzi na Dunaju izvedel gostujoče predavanje z naslovom Bruch oder Kontinuität? Zum römischen und Wiener Index verbotener Bücher in der maria-theresianischen Epoche (Prelom ali kontinuiteta? K rimskemu in dunajskemu indeksu prepovedanih knjig v terezijanski dobi). Predavanje je potekalo 28. 1. 2025 na Oddelku za vzhodnoevropsko zgodovino v okviru cikla predavanj z naslovom Eliten- und Systemwechsel im östlichen Europa (Menjave elit in sistemov v Vzhodni Evropi), ki ga vodi prof. dr. Marija Wakounig.

Ravnanje s knjigami ne glede na kraj izida sta v avstrijskih in čeških deželah v dobi Marije Terezije (1740‒1780) – poleg drugih odlokov cerkvenih in posvetnih oblasti – načelno urejala Index librorum prohibitorum, ki ga je od leta 1559 izdajala Katoliška cerkev v Rimu, in Catalogus librorum a commissione aulica prohibitorum, ki ga je od leta 1754 izdajala Dvorna komisija za knjižno cenzuro na Dunaju. V procesu sekularizacije cenzure je dunajski indeks postopno nadomestil rimskega, kar pa ni pomenilo, da ga ni posnemal ali da je bil liberalnejši. Res je nastajal pod vplivom (zmernega in katoliškega) razsvetljenstva, vendar je med glavnimi cilji ohranil varovanje vere in Cerkve ter upoštevanje interesov (katoliške) dinastije in njene države. Po obsegu je kmalu dosegel rimski indeks, izrazito pa ga je presegel po pogostosti dopolnjevanja in izhajanja. V primerjavi z rimskim je imel bolj interen značaj: ni navajal imen vladarice (in sovladarja) in pristojnih uradnikov, prav tako ne območja veljavnosti. Prizanesljivejši je bil do znanstvenih ter starejših protestantskih, političnih in filozofskih del, podobno kot rimski je obravnaval psevdoznanstvena, novejša protestantska in starejša leposlovna dela, ostrejši pa je bil do katoliških nabožnih ter novejših političnih, filozofskih in leposlovnih (posebej dramskih) del.