V knjigi je objavljena korespondenca med literarnim zgodovinarjem Francetom Kidričem in jezikoslovcem Franom Ramovšem, ki sta bila dolgoletna bližnja sodelavca na ljubljanski univerzi in na SAZU ter osebna prijatelja. Oseminštirideset ohranjenih Kidričevih dopisov Ramovšu govori o njunem poklicnem, znanstvenem in publicističnem delovanju, najobsežnejši vsebinski sklop pa predstavlja ustanavljanje ljubljanske univerze, urejanje slavistične stroke na njej in kandidatura Franceta Kidriča za eno od literarnozgodovinskih kateder. Pisma osvetljujejo tedanje razmere, na katere so poleg strokovnih ozirov vplivala tudi strankarsko politična nasprotja in spletke. S pomočjo tega, še neuporabljenega vira bo mogoče izpopolniti dosedanje vedenje o tej problematiki, ki je ilustrativna za širšo vsebinsko in metodološko podobo humanističnih ved na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja.