Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Evolucija avtorskih vlog: Slovenski literarni avtor v evropskem primerjalnem kontekstu
 
Trajanje:
1. januar 2007–31. december 2008
Šifra:
Z6―9159
Opis

Raziskava izhaja iz uvodne analize paradoksne situacije, v kateri se je koncept avtorja znašel na začetku 21. stoletja, in se osredotoči na zgodovinske spremembe avtorskih vlog in funkcij, ki so bile povezane z razvojem sočasnih literarnoposredniških vlog in institucij, medijev, pa tudi pravnega sistema. Skuša opozoriti na korelacije med avtorskimi vlogami, mediji in tehnologijami ter sintetično in primerjalno prikazati spremembe in razvoj avtorske vloge v slovenski literaturi in kulturi od njenih začetkov do danes ter oblikovati hipoteze o tem, kaj se utegne z avtorjem dogajati v prihodnje. Pri tem je v središču pozornosti avtor slovenske literature od začetkov slovenske umetne književnosti v obdobju razsvetljenstva do sodobnosti, pri čemer so kot ključne točke razvoja opredeljena obdobja, ko avtorstvo literature privzema vloge preporoda in nacionalne emancipacije, obdobje dokončne uveljavitve modela pisatelja-umetnika (ki je sočasno s profesionalizacijo literature in vzpostavitvijo avtonomnega literarnega sistema), ter točka preloma v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja, ko se značilni model pisatelja-disidenta postopoma razpušča. Ta razvoj je sproti vedno znova postavljen v kontekst podobnih dogajanj drugod po Evropi – tako v »velikih« (npr. nemški) kot v manjših literaturah (npr. hrvaški ali češki).

Rezultati

1.
Obsežna znanstvena monografija o zgodovini razvoja avtorske vloge v slovenski literaturi od razsvetljenstva do danes.

Monografija se opira na dosežke sodobne teorije avtorstva ter zgodovine zahodnega avtorja, da bi pojasnila in opisala evolucijo slovenskega pisatelja oziroma pisateljskih modelov, ki so se oblikovali v tem kulturnem prostoru od konca 18. stoletja pa vse do sodobnosti. V raziskavi je koncept pisatelja prenovljen z vidika sodobnih empiričnih in sistemskih raziskav literarnega sistema/polja. Gre za prvo sintetično aplikacijo sistemske paradigme pri nas.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 235594752

2.
Analiza zgodnjih reprezentacij nacionalne zgodovine v delih preroditeljskih pisateljev ter slovenskega kulturnega sindroma.

Angleška razprava se ukvarja z zgodnjimi reprezentacijami nacionalne zgodovine v slovenski literaturi. V njih se kot najznačilnejši izkažeta dve kohezivni zgodbi, »ilirska« in »karantanska«; obe v literaturi dobivata mitske poteze. Zgodovinske drobce v (pesniških) delih do leta 1848 je vsekakor treba opazovati v perspektivi poznejše teze o »slovenskem kulturnem sindromu«. Razprava skuša ugotoviti, v kolikšni meri in kako je literatura dejansko »nadomeščala« politiko, na koncu pa predlaga revizijo nekaterih elementov te priljubljene teze.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 28544813

3.
Uvodni pregledni članek o problematike literarne cenzure v obsežni dvojezični tematski številki revije "Primerjalna književnost".

Uvodni članek v tematsko številko pregledno prikaže razpon problemskih področij, ki jih zajema omenjena posebna dvojezična (slovensko-angleška) številka z naslovom "Literatura in cenzura", in sicer tako v zgodovinskem kot v teoretskem smislu. Literarno cenzuro postavi v historični kontekst ter sintetično povzame njene modifikacije vse do današnjih primerov, ko se kot eden od izzivov, povezanih s cenzuro, pojavljajo tudi trki med literarnim in pravnim sistemom v primerih literarnega obrekovanja, kakršnim smo bili nedavno priča tudi v Sloveniji (primera Pikalo, Smolnikar).

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 37376610

4.
Analiza modifikacij literarne cenzure ob "tranziciji" iz totalitarne v post-totalitarno.

Članek obravnava razmerja med totalitarno in post-totalitarno cenzuro s posebnim ozirom na cenzuriranje literarnih besedil. Uvodoma so zarisana konceptualna in tipološka izhodišča za razpravljanje o cenzuri. Sledi prikaz splošnih mehanizmov totalitarne cenzure, predvsem komunistične. V sklepu so nakazana obetavna področja razmisleka o post-totalitarni literarni cenzuri: ekonomija (kapitalistični knjižni trg), etika (politična korektnost) in zakonodaja.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 37376866

5.
Kritičen pregled reprezentacij slovenske literarne kulture v okviru Vzhodne Srednje Evrope.

Članek kritično razpravlja o metodoloških inovacijah v novih pregledih srednje- in vzhodnoevropskih literarnih kultur (predvsem v prvih treh svežnjih mednarodnega projekta "History of the literary cultures of East-Central Europe: junctures and disjunctures in the 19th and 20th centuries". V reprezentaciji posameznih kultur, kot je slovenska, so pogosto problematični detajli in zastopanost v celotni sliki, medtem ko so splošni cilji projekta, in sicer obrat od izoliranih nacionalnih perspektiv v smer pretežno post-nacionalnega pogleda, dovolj dobro doseženi.

Bibliografska referenca (COBISS.SI-ID): 29051949

Vodja projekta

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija H390 

Ključne besede

avtor • teorija avtorstva • zgodovina avtorja • literarni proizvajalec • avtorska funkcija • avtorske pravice • literarna sociologija • zgodovina umetnosti • sociologija umetnosti • družbeni sistemi • umetnostni sistemi • medijski sistem • pravni sistem