Svetovna književnost v berilih za splošno srednješolsko izobraževanje po letu 1945 [Referat] [Predstavitev]

Šola ima pomemben vpliv na oblikovanje kanona, saj je od uvrščanja avtorja v učni načrt za književnost in posledično v izbor besedil za berilo odvisno, ali bo določeni avtor kanoniziran ali ne. V prispevku bom predstavila, kako se je razvijal šolski literarni kanon za svetovno književnost v slovenskem prostoru po letu 1945 ter predstavila seznam kanoniziranih avtorjev in besedil, ki sem ga oblikovala na podlagi analize 46 zvezkov 12 sestavov beril za splošno srednješolsko izobraževanje od leta 1945 naprej.

Na izbor besedil v slovenskih berilih je vedno bolj ali manj vplival tudi politični sistem. To se v desetletju po drugi svetovni vojni kaže v vključevanju avtorjev iz slovanskih, zlasti iz ruske književnosti, pri čemer kriterij literarne vrednosti ni bil pomembno merilo. Prizadevanje za ohranitev socialistične družbene ureditve je vplival na izbor avtorjev in besedil v berilih za usmerjeno izobraževanje. Vse do osamosvojitve Slovenije so imeli pomemben delež avtorji iz drugih jugoslovanskih književnosti, ki so v posameznih sestavih umeščeni v posebno poglavje in celo z besedili v izvirniku. Po letu 1991 je jugoslovanska književnost izpuščena, le nekateri avtorji so ohranili svoje mesto v okviru svetovne književnosti. Manj je avtorjev iz drugih slovanskih književnosti, posebno mesto dobi v učnih načrtih in berilih Biblija.

Kljub vplivu politike nam pregled beril iz šestdesetih in sedemdesetih let dokazuje, da se je že v šestdesetih letih izoblikoval kanon svetovne književnosti, ki ga niso prezrli niti avtorji beril, v katerih je delež svetovne književnosti najmanjši. Analiza beril iz različnih sestavov pokaže še nekaj zanimivih značilnosti: (1) slovenskega šolskega literarnega kanona ne predstavljajo le avtorji in njihova dela, ampak celo odlomki iz daljših besedil in posamezne pesmi iz zbirk, saj sestavljavci beril le izjemoma izberejo drug tekst; (2) očitna je izrinjenost avtoric iz šolskega literarnega kanona do leta 2000 (v vseh izborih se pojavljata le dve avtorici: Sapfo in Svetlana Makarovič); (3) bolj kot aktualne politične razmere je na oblikovanje šolskega literarnega kanona vplivala osebnost dr. Janka Kosa, ki je izbor avtorjev, besedil in odlomkov zastavil že v sestavu iz šestdesetih let (Svetovna književnost 1962–1964), tudi kasneje pa je kot avtor, soavtor, član komisij, predavatelj neposredno ali posredno vplival na nadaljnje uveljavljanje kanona; (4) šolski literarni kanon svetovne književnosti je pretežno zahodni kanon in ne vključuje avtorjev iz obrobja svetovnega literarnega sistema.

Kanon svetovne književnosti v slovenskih berilih danes lahko razdelimo v dve skupini. Prvo sestavljajo avtorji (in njihova besedila z večinoma stalnimi odlomki), prisotni v vseh sestavih, ki vključujejo svetovno književnost: Homer, Sofokles, Dante Alighieri, Boccaccio, Cervantes, Shakespeare, Molière, Puškin in Tolstoj. Drugo skupino predstavljajo avtorji, ki so prisotni v večini sestavov, lahko z različnimi deli in odlomki: Sapfo, Ovid, Petrarca, Goethe, Gogolj, Dostojevski, Balzac, Flaubert, Zola, Ibsen, Baudelaire, Garcia Lorca, Kafka, Joyce, Sartre, Camus in kot edini neevropski avtor Márquez. Glede na trend v novih berilih (in učnih načrtih za književnost) domnevam, da se bo izoblikovala tretja skupina, v kateri bodo avtorji iz druge polovice 20. stoletja, avtorji iz perifernih književnosti ter avtorice od Jane Austen naprej.