Naslov:
Slovenski pisatelj. Razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu
Avtor:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

V knjigi se mladi, a že uveljavljeni literarni teoretik in zgodovinar Marijan Dović loti teme, ki na prvi pogled zveni »iztrošeno«, na inovativen, mestoma tudi provokativen način. Razvoja pisatelja ne zasleduje skozi biografsko ali tekstualno optiko, temveč težišče premakne in raje sledi evoluciji literarnega sistema in njegove avtonomije, pisatelja kot literarnega proizvajalca pa postavi v okvir medijskih, distribucijskih in komunikacijskih mehanizmov, ki omogočajo različne strukturne pozicije znotraj sistema, akumulacijo simbolnega kapitala ter zavzemanje položajev, ki krmilijo konsekracijo in kanonizacijo. Ob tem sproti zariše historiat pisateljskih modelov in mehanizme, ki so zaznamovali razvoj percepcij pisateljeve družbene pozicije, na koncu pa revidira znano tezo o slovenskem kulturnem sindromu.

Monografija Slovenski pisatelj obravnava razvoj vloge literarnega proizvajalca v slovenski književnosti od razsvetljenstva do sodobnosti z vidikov, ki so bili v slovenski literarni zgodovini doslej večinoma prezrti. Pri tem razume književnost kot družbeni sistem v duhu sodobnih sistemskih in empiričnih pristopov, kot so jih razvili S. J. Schmidt, P. Bourdieu, I. Even-Zohar in drugi. Položaj literarnega proizvajalca v slovenskem literarnem sistemu zasleduje predvsem s treh plati: z vidika avtonomizacije celotnega literarnega sistema, v njem pa še posebej posredniških institucij in medijev, z vidika profesionalizacije avtorjevega položaja in z vidika razvoja (samo)percepcij njegovih družbenih vlog in funkcij.

Tak pretežno literarno-sociološki pogled na literaturo pri nas doslej ni bil pogost, saj so se obravnave literature usmerjale k delom, njihovi vsebini in obliki, pogosto tudi še k interpretiranju in vrednotenju. Fokus te raziskave je drugačen: pisatelja opazuje kot literarnega proizvajalca, ki deluje v literarnem sistemu, njegovi mreži inštitucij, posrednikov, medijev, knjižnega trga in družbenopolitičnih okoliščin, ki vplivajo na njegovo ustvarjanje. Hkrati obravnava ne zanemari besedilnega vidika, saj so bili ravno literarni teksti (poleg para- in neliterarnih) pomemben lokus artikulacij avtorskih funkcij in njihovih modifikacij.

Ob 14 primerih avtorjev iz različnih obdobij se izoblikuje tudi tipologija slovenskih literarnih proizvajalcev od pisatelja-preroditelja (Dev, Vodnik, Linhart) v obdobju razsvetljenstva, pisatelja med preroditeljem in umetnikom (Prešeren) in pisatelja med nastajajočim sistemom in nacionalno politiko (Jurčič, Trdina) prek pisatelja-umetnika (Cankar, Kvedrova) in zaostrenega modela pisatelja-avantgardista (Podbevšek, Kosovel) do pisatelja- disidenta (Kocbek, Jančar) in pisatelja med umetnikom in proizvajalcem (D. Muck, K. Pisk), značilnega za posttranzicijski čas.

Kazalo vsebine

Predgovor

Uvod

Od avtorja do literarnega proizvajalca

1. Barthes in Foucault: odpiranje problema »avtor«

2. Od antičnega pevca do romantičnega genija

3. Literarni proizvajalec v Schmidtovi empirični literarni znanosti

4. Avtor v Bourdieujevem literarnem polju

Literarni proizvajalec v slovenskem literarnem sistemu

1. Modeli slovenskega literarnega proizvajalca

2. Predliterarna faza

3. Pisatelj-preroditelj

3.1. Anton Feliks Dev

3.2. Anton Tomaž Linhart

3.3. Valentin Vodnik

4. Pisatelj med preroditeljem in umetnikom

4.1. France Prešeren

5. Pisatelj med nastajajočim literarnim sistemom in nacionalno politiko

5.1. Josip Jurčič

5.2. Janez Trdina

6. Pisatelj-umetnik

6.1. Ivan Cankar

6.2. Zofka Kveder

7. Pisatelj-avantgardist

7.1. Anton Podbevšek

7.2. Srečko Kosovel

8. Pisatelj-disident

8.1. Edvard Kocbek

8.2. Drago Jančar

9. Pisatelj med umetnikom in proizvajalcem

9.1. Desa Muck

9.2. Klemen Pisk

Sklep

1. Avtonomizacija slovenskega literarnega sistema

1.1. Dominantne omejitve pri avtonomizaciji

1.2. Oblike cenzure in drugih zunanjih nadzornih mehanizmov

1.3. Problem »slovenskega kulturnega sindroma«

1.4. Razvoj literarnega repertoarja in specifično literarnih konvencij

2. Profesionalizacija slovenskega literarnega proizvajalca

2.1. Razmah novinarstva, založništva in bralske populacije

2.2. Problem honorarjev in pragovi profesionalizacije

3. Evolucija percepcij avtorjevega družbenega položaja

3.1. Avtor v Evropi in pri nas: od jasnovidca do obrtnika

3.2. Sodobni pisatelj: avtor ali le še proizvajalec?

Bibliografija

Stvarno kazalo

Imensko kazalo

Summary

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-028-9

Specifikacija

mehka vezava • 13 × 21 cm • 339 strani

E-objave

(4 MB)