Opis

Interdisciplinarni raziskovalni projekt z naslovom Zgodovina doktorskih disertacij slovenskih kandidatov v avstro-ogrski monarhiji (generična oblika) bo na treh ravneh analiziral in ovrednotil vlogo in pomen intelektualcev s slovenskega etničnega ozemlja, ki so v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja študirali na Dunaju, v Gradcu (Univerza Karla in Franca v Gradcu) in v Pragi (češka Karlova in Ferdinandova univerza, od 1882). Projekt bo ovrednotil vse dostopno gradivo, povezano s približno 150 doktorji, ki so promovirali na filozofski fakulteti omenjenih univerz. Na osnovi le deloma že zbranega gradiva (npr. Cindrič 2010;  Smolej 2014; Vidav 1973; Suhadolc 2011), dostopne primarne in sekundarne literature, virov, še nepregledanega arhivskega gradiva v Gradcu, Ljubljani, Pragi in na Dunaju ter pričevanj (dnevniki, zapisi, pisma, spremne besede in objave v časopisju) bo projekt odgovoril na vprašanja: a) kakšne so bile povezave med slovenskimi intelektualci, kakšne so bile njihove povezave z intelektualci iz drugih kulturnih okolij, tako znotraj skupne države kot zunaj nje, v kulturnih centrih in na kulturnih obrobjih, b) kako so se umeščali v kulturno-znanstveni prostor avstro-ogrske monarhije in c) kako so reprezentirali slovenske dežele v tujini ter preko svojega dela doprinesli k oblikovanju strokovne terminologije posameznih strok na Slovenskem.

V sklopu projekta bodo rekonstruirane intelektualne formacije kandidatov, njihovo delo bo umeščeno v tedanji evropski čas in prostor. Projekt bo omogočil boljše razumevanje pretoka znanja in oseb (migracije: družinski zdravstveni, finančni, znanstveni razlogi) v preteklosti ter poiskal tiste elemente v biografijah posameznikov, ki so jim omogočili uspeh in vidno mesto v tedanji družbi. Pozornost bo namenjena tako kanononiziranim, kakor nekanoniziranim avtorjem, pri čemer bo projekt pri slednjih raziskal, ali smo jih zgolj prezrli, se nam za formiranje nacionalne identitete ne zdijo pomembni ali pa so se dejansko izgubili v množici boljših konkurentov iz drugih habsburških dežel.

V ospredju je vprašanje, kako so se študentke in študenti, ki so prihajali iz »obrobja«, torej s periferije, in so bili večinoma nižjega socialnega sloja (Cindrič 2010), uveljavili v centru, se pravi v dunajski družbi, a tudi bolj na obrobju (v »polperiferiji«), v Pragi in v Gradcu. Pri tem izhajamo iz hipoteze, da sta pojma center in periferija dinamična in odvisna od zornega kota, iz katerega ju ocenjujemo (Miladinović Zalaznik in Žigon 2014). Projekt bo podrobno raziskal vlogo slovenskih intelektualcev in njihovega dela za razvoj  slovenske znanosti, predvsem je v ospredju razvoj terminologije posameznih strok v slovenščini. Mnoge disertacije so namreč izšle v gimnazijskih Izvestijih v slovenščini. Projekt bo pojasnil vertikalne in horizontalne povezave med humanističnimi in naravoslovnimi vedami (sodelovanje s kolegi jezikoslovci pri prevajanju naravoslovnih disertacij, kdo postavlja normo pri oblikovanju besedja, kako se oblikuje slovensko izrazje itd.)  Projekt izhaja iz hipoteze, da lahko tedanji pretok misli in sodelovanje med znanstvenimi panogami uspešno prenesemo v današnji znanstveni svet, kjer na interdisciplinarno povezovanje pogosto pozabljamo in zato ne dosežemo optimalnih rezultatov. Ugotovitve bi lahko bile podlaga za razvoj visokega šolstva v današnjem času.

Izsledki projekta bodo predstavljeni na spletni platformi, ki bo nudila vpogled v mrežne povezave slovenskih intelektualcev različnih strok z doktorandi iz drugih kulturnih okolij. Na spletni platformi, ki bo omogočala izmenjavo mnenj in znanstveni diskurz o tematiki, bo dostopen podroben seznam vseh doktorskih nalog (področja jezikoslovja, filozofije, zgodovine, um. zgodovine, matematike in fizike) ter znanstvene objave študij primerov. V okviru projekta bo postavljena razstava o doktorjih iz slovenskih dežel v letih 1872 do 1918, organiziran mednarodni znanstveni simpozij in izdana pregledna znanstvena monografija.

Finančni vir

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

Raziskovalna področja

Zgodovina znanosti H260