Skip to main content

Ustavitev izdajanja Zbranega dela Edvarda Kocbeka: pojasnilo za javnost

Datum objave: 30. december 2016

Uredništvo Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev (ZD) je potem, ko je z letom 2010 zbirka prišla pod okrilje ZRC SAZU, pospešeno nadaljevalo z izdajanjem Zbranega dela Edvarda Kocbeka. Povedati je treba, da priprava in izdajanje zbirke nista financirana iz programskih raziskovalnih sredstev, čeravno je ta zbirka znanstvenokritičnih izdaj prvovrstno raziskovalno podjetje. Financirana je, nasprotno, iz periodičnih izdajateljskih razpisov JAK, ki ne krijejo raziskovalnega dela, temveč le založniške izdatke, in še to v višini dveh tretjin realnih proizvodnih stroškov. Kljub temu smo od leta 2012 do 2016 vsako leto kontinuirano izdali najmanj eno knjigo Kocbekovega opusa (9, 10/1, 12–16), v letih 2014 in 2015 celo po dve knjigi. S tem je uredništvo s konkretnimi dejanji in delom pokazalo, da je Kocbekovemu opusu zaradi raznih razlogov namenilo posebno prednost pred drugimi opusi v Zbranih delih, ki praviloma ne izhajajo v tako intenzivnem sosledju.

Izdajanje je dobro potekalo do jeseni leta 2016, ko smo želeli urediti avtorske pravice za 10. knjigo Kocbekovega ZD. Urednik opusa dr. Mihael Glavan jo je v tem letu pripravil za tisk, obsegala naj bi Kocbekove programsko-politične spise iz desetletja 1941–1951. Ker je bila razmeroma obsežna (46 avtorskih pol), smo jo načrtovali v dveh fizičnih zvezkih, 10/1 za leto 2016 in 10/2 za leto 2017.

Avtorsko agencijo za Slovenijo d. o. o. (AAS), ki zastopa Kocbekove dediče, smo prosili za ureditev avtorskih pravic dne 11. oktobra 2016, tri tedne pred oddajo knjige v tisk. Naše dotedanje poslovanje z AAS je potekalo dobro, brez sleherne težave. Za avtorske pravice dotedanjih knjig Kocbekovega ZD smo plačali pavšalne zneske, še sprejemljive za povsem nekomercialni tip izdaje in težavne razmere izdajanja. Ti zneski so bili:

- ZD 12, Dnevnik 1932: 1.200 € brutto (obseg 509 strani);

- ZD 13, Dnevnik 1933:  981 € brutto (obseg 439 strani);

v eni pogodbi dve knjigi: ZD 14, Dnevnik 1934, obseg 289 strani, in ZD 15, Dnevnik 1935, obseg 219 strani, oboje skupaj: 1.682 € brutto.

Ta večletna praksa urejanja avtorskih pravic je po višini sicer presegala običajno stopnjo za odkup pravic v slovenskem knjigotrštvu (6 % maloprodajne cene za vsak izvod naklade), vendar je bila še v okviru sprejemljivega. Zato smo tudi za prvi zvezek Kocbekove 10. knjige (ZD 10/1) predlagali enako ceno kakor za ZD 13: 980 € brutto. AAS pa nas je v imenu dedičev presenetila s kategorično zahtevo, da za vsak zvezek plačamo 3.224 €, skupaj torej za ZD 10 kar 6.448 €. S to zahtevo so dosedanjo ceno Kocbekovih avtorskih pravic pomnožili s šest. 

Znašli smo se v brezizhodnem položaju, saj je zvezek 10/1 moral iziti, finančna zahteva 3.224 € pa je bila tako velika, da je nikakor ni bilo moč kriti iz namenskih sredstev JAK. Ker bi sicer morali celotno naklado knjige uničiti, smo bili prisiljeni plačati zahtevani znesek, da je zvezek 10/1 lahko izšel. Vendar smo AAS sporočili, da pravic za zvezek 10/2 po takšni ceni ne moremo odkupiti in da bodo njihove visoke zahteve spodkopale in ustavile izdajanje Kocbekovega Zbranega dela. Po daljšem dopisovanju so dediči ceno za zvezek 10/2 prepolovili, toda še vedno bi skupna vsota za 10. knjigo znašala kar 4.836 €, kar je skoraj petkrat toliko, kot smo plačevali doslej. Sporočamo, da na tak način Kocbekovega Zbranega dela do nadaljnjega ne moremo več izdajati.

Za sklep ponujamo javnosti v premislek tale gola dejstva: dr. Mihael Glavan, dolgoletni urednik in poznavalec Kocbekovega opusa, ki je njegove tekste moral poiskati v arhivih in zbirkah redkih tiskov, jih podrobno transkribirati in z opombami pojasniti brezštevilna ozadja in osebe, je s tem opravil veliko avtorsko delo in Kocbekove tekste rešil iz praktično nedostopnega stanja. Za to delo mu naša avtorska pogodba odmerja skromen honorar 2.700 € brutto. Avtorska agencija za Slovenijo pa je v imenu dedičev, ki niso naredili ničesar, zahtevala od nas plačilo 3.224 € brutto. Tako ne moremo nadaljevati.

Temu povzetku dejstev, ki so ustavila izdajanje Kocbekovega Zbranega dela, sledijo v nadaljevanju štiri pisma glavnega urednika ZD Avtorski agenciji z nekaj več podatki in okoliščinami.

dr. Matija Ogrin, glavni urednik Zbranih del

Ljubljana, 30. decembra 2016

 

1. Matija Ogrin dne 27. 10. 2016 Avtorski agenciji

Spoštovana gospa Zakrajšek!

S predlogom, da bi za avtorske pravice Kocbekovega Zbranega dela 10 plačali 6.000 eur, ste nas zelo presenetili. Doslej smo v letih od 2012 do 2015 izdali šest knjig njegovega ZD, in v vseh teh primerih je bila praksa glede avtorskih pravic precej drugačna. Prosim vas, da bi se tudi naprej pogovarjali v takšnih okvirih, v kakršnih smo doslej zmogli izdajati ta opus.

Omenili ste rešitev plačila po obrokih. Predlagam torej, da se dogovorimo najprej za prvi zvezek Desete knjige - ZD 10/1, ki obsega 23 pol avtorjevega teksta, točneje: 438 strani.

Zneske, ki smo jih zmogli plačati za pravice v zadnjih letih, poznate. A naj vas spomnim na nekaj primerov, po moji evicenci - brutto zneski:

- ZD 12, Dnevnik 1932: 1.200 eur za obseg 509 strani,

- ZD 13, Dnevnik 1933:  981 eur za obseg 439 strani,

- v eni pogodbi dve knjigi: ZD 14, Dnevnik 1934, obseg 289 strani, in ZD 15, Dnevnik 1935, obseg 219 strani, oboje skupaj: 1.682 (1.200 netto)

Za Kocbekovo ZD 10/1 v obsegu 438 strani predlagam torej enako ceno kakor za ZD 13, t.j. 980 eur brutto. Višji zneski za ta namen niso predvideni, pri najboljši volji ne vem, od kod bi jih lahko vzeli.

Lepo vas pozdravljam!

Matija Ogrin

 

2. Matija Ogrin dne 9. 11. 2016 Avtorski agenciji

Spoštovani!

V elektronski pošti z dne 7. novembra 2016 nam glede odkupa avtorskih pravic za Zbrano delo 10 Edvarda Kocbeka sporočate, da so dediči, navajam: »pripravljeni popustiti na 100 € neto na avtorsko polo, kar je po vseh cenikih, ki jih imamo na voljo, manj kot najnižji honorar. Njihova nova ponudba je torej 2300 € neto za I. zvezek (valuta v 2016) ter 2300 € neto za II. zvezek (valuta 2017).«

Na to odgovarjam naslednje.

1. Menim, da je nesprejemljivo, da ste kot izhodišče za določanje denarnega nadomestila vzeli obseg besedila. O obsegu sem vas informiral, ker ste tako želeli, toda doslej smo, kar je običajna praksa pri avtorskih pravicah, vedno sklepali dogovor o pavšalnem znesku nadomestila. Dediči napačno predpostavljajo, da morajo prejeti pravi avtorski honorar, kakor da bi mi delo pri njih naročili, oni pa bi delo napisali. Zato je zahteva »100 € neto na avtorsko polo« povsem neumestna. Nedvomno vam je znano, da je nadomestilo za odkup avtorskih pravic povsem druga stvar kakor avtorski honorar. Pogovarjamo se lahko o pavšalnem znesku, ki v slovenskem založništvu (po meni dostopnih informacijah) znaša za primerljive, celo bolj tržne izdaje, 6 % od maloprodajne cene knjige. Naš predlog z dne 27. oktobra 2016, da za prvi zvezek Desete knjige, torej za Zbrano delo 10/1, plačamo 980 € bruto, je precej večji od teh 6 %. Poleg tega je tudi skladen z okvirnim pavšalom iz prejšnjih let izhajanja Zbranih del. Svoje zahteve ste brez posebnega in meni znanega razloga nenadoma pomnožili s tri in več, kar je glede na neprofitnost Zbranih del osupljivo.

2. Dediči si verjetno ne predstavljajo, da mora urednik Kocbekove spise poiskati v NUKu, raznih arhivih in zbirkah z redkimi tiski, jih transkribirati, kar je za Kocbekov rokopis še posebej zahtevno, razvozlati razna ozadja, npr. katere osebe avtor omenja, napisati opombe in komentar. Veliko avtorsko delo torej opravi urednik, da Kocbekove spise reši iz praktično nedostopnega stanja. Subvencija JAK nikakor ne zadošča niti za 70 % materialnih stroškov knjige, pri čemer naše delo za zbirko Zbranih del v okviru ZRC SAZU ni financirano in ga opravljamo zaradi poslanstva, ki ga ta zbirka predstavlja. Zbrana dela so elitna zbirka slovenske literature z najvišjim vrednostnim statusom, pogovorno se imenuje »Slovenski klasiki«, četudi je njihova naklada padla z nekdanjih več tisoč izvodov na sedanjih 300, ki jih realno prodamo povprečno okrog 100. Če dedičem objava Kocbekovega Zbranega dela ne pomeni kulturne vrednote, še ne morejo pričakovati ekonomsko nerealnih zneskov.

3. Neto znesek nadomestila ne predstavlja našega končnega stroška, saj je ta odvisen od prejemnikovega statusa, zato predlagam, naj Avtorska agencija svoje zahteve v tej zadevi izrazi v bruto znesku in pri tem upošteva zgoraj navedena dejstva. Pogovarjamo se lahko le o končni ceni, ki jo ZRC SAZU plača za odkup pravic Kocbekovega Zbranega dela 10/1 za 300 izvodov, za eno izdajo.

Na podlagi navedenega vas vljudno prosim, da nam najpozneje do ponedeljka, 14. novembra 2016, sporočite svojo končno ponudbo za Kocbekovo Zbrano delo 10/1 in priložite z vaše strani podpisan osnutek pogodbe. Glede na končno ceno se bomo odločili, ali bomo z naslednjimi knjigami Kocbekovega Zbranega dela nadaljevali.

S pozdravi!

dr. Matija Ogrin

 

3. Matija Ogrin dne 30. 11. 2016 Avtorski agenciji

Spoštovani dediči Edvarda Kocbeka!

Kot razumete iz dosedanjega dopisovanja glede izdajanja Kocbekovega opusa v zbirki Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, imamo tudi drugi zvezek 10. knjige že pripravljen za tisk.

Upam, da tudi razumete, da je bil znesek 3.224 € bruto za odkup avtorskih pravic za zvezek 10/1 (enak znesek želite tudi za zvezek 10/2) za nas izjemno visok in smo ga bili dobesedno prisiljeni plačati, sicer bi morali uničiti celotno naklado knjige.

Ceno za avtorske pravice 10. knjige ste torej s tem postavili na višino 6.448 € bruto. Ta znesek je približno šestkrat višji od vsot, ki smo jih plačevali za dosedanje knjige Zbranega dela.

Seznanjamo vas z dejstvom, da po takšni stopnji cene za odkup pravic ne moremo izdati nobene Kocbekove knjige več. Če boste vztrajali pri tej ravni, ki je glede na knjižni trg in razmere, v katerih pripravljamo te izdaje, povsem nerealna, bomo morali prekiniti izdajanje Zbranega dela Edvarda Kocbeka. Njegovo Zbrano delo bi po načrtih dr. Mihaela Glavana moralo obsegati v prihodnosti vsaj še 15 knjig povojnih spisov, dnevnikov in pisem. Če se ne vrnemo v realne cenovne okvire prejšnjih let, bo ta načrt zaradi vaših finančnih zahtev onemogočen, Kocbekovo Zbrano delo pa bo ostalo fragmentarno.

Prosim vas, da nam do dne 14. decembra 2016 sporočite svoje stališče. Hkrati vas vabim na tiskovno predstavitev novih knjig ZRC SAZU, ki bo dne 15. decembra 2016 ob 11h v Atriju ZRC, Novi trg 2, Ljubljana, kjer bo beseda tudi o Kocbekovem Zbranem delu.

S pozdravi!

Matija Ogrin

 

4. Matija Ogrin dne 13. 12. 2016 Avtorski agenciji

Spoštovani!

Po daljšem premisleku in iskanju rešitev pri nas vam sporočam naslednje.

Ceno avtorskih pravic za 10. knjigo Kocbekovega Zbranega dela ste z začetnih 6.448 € bruto z novim predlogom spustili na 4.836 € (3.224 + 1.612). Ta znesek je še vedno vsaj štirikrat višji od vsake običajne prakse v takih primerih – in seveda od prakse odkupa pravic, po kateri smo doslej izdajali Kocbekovo Zbrano delo. Z vsoto, ki smo vam jo letos že plačali – 3.224 € – bi normalno pokrili avtorske pravice treh knjig Zbranega dela! Dokler se ne vrnemo v okvir teh zneskov, je za nas povsem nemogoče izdati še kakšno Kocbekovo knjigo.

Zato vam sporočam, da ste s svojimi zahtevami onemogočili načrt izdajanja opusa Edvarda Kocbeka in zaustavili njegovo izdajo v Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev.

Pozdrav,

doc. dr. Matija Ogrin, ZRC SAZU