Osnovni podatki
Datum objave:
15. januar 2013
Avtor:
Opis

V okviru 128. letne konvencije Modern Language Association (Boston, 3.–6. januar 2013) – orjaške prireditve, ki se je vsakič udeležuje okrog deset tisoč pretežno ameriških profesorjev, raziskovalcev in učiteljev modernih jezikov in književnosti – je Marko Juvan organiziral in 6. januarja vodil okroglo mizo Perspectivizing World Literature (Svetovna književnost v perspektivah). Na zadnji dan konvencije je tej okrogli mizi v eno od dvoran kongresnega centra Hynes uspelo privabiti blizu sto poslušalcev. Izhodišče 75-minutnega razpravljanja je bilo, da se svetovna književnost kot »glokalno« omrežje proizvaja, distribuira, dojema, uporablja in kanonizira prek mnogih geokulturnih perspektiv. Razpravljavci so se spraševali, kako so se konkretne literarne prakse (imperialne, metropolitanske, periferne ali transnacionalne) umeščale v asimetrični sistem svetovne literature in kako so v njem krožile. Ukvarjali so se tudi s problemom, kako naj proučujemo globalnost literature z resnično primerjalne perspektive.

Po Juvanovi uvodni obrazložitvi paradoksa pluralno perspektivirane, a s sistemskimi asimetrijami naddoločene svetovne literature je s svojimi posegi in pogovori nastopilo sedem razpravljavk in razpravljavcev. David Damrosch (Harvard), danes vodilni teoretik svetovne književnosti, je razmišljal o periodiziranju svetovne zgodovine literature; Theo L. D’haen (Leuven), avtor referenčne Routledgeve zgoščene zgodovine svetovne književnosti, in Jeanne E. Glesener (Luksemburg) sta se ukvarjala s položajem malih evropskih književnosti v svetovnem literarnem sistemu; Sowon S. Park (Oxford) je s perspektivirano koncepcijo svetovnega literarnega sistema osvetlila panazijski imperializem; Galin Tihanov (London) je pojem literarnega izseljenstva idejnozgodovinsko umestil na križišče romantičnega kozmopolitizma in nacionalizma; Kristine Kotecki (Austin) je na primeru sarajevske odporniške poezije pokazala, kako se teksti v svetovnem obtoku estetizirajo; Steven Tötösy de Zepetnek (Boston) pa je na koncu orisal (ameriška) trenja med disciplinama svetovne in primerjalne književnosti. Prispevki z okrogle mize bodo decembra 2013 izšli v posebni številki CLCWeb: Comparative Literature and Culture, ki jo bo uredil Marko Juvan.

»Predsedniška tema« konvencije je bila Avenues of Access (Michael Bérubé, predsednik MLA, je hotel z njo opozoriti na problem dostopnosti znanja za deprivilegirane družbene skupine). Poleg te teme, mnogih forumov, sestankov raznih teles, društev in diskusijskih skupin, družabno-kulturnih srečanj in velike razstave knjižnih novosti je bilo med 795 sekcijami še nekaj takih, ki so zadevale svetovno književnost, med njimi Manjšine in nacionalne literature, Kaj naj naredimo s kompariranjem?, Proučevanje svetovne književnosti z antropološke perspektive, Kje na svetu je svetovna literatura? Na njih so svoje poglede predstavili še številni vplivni komparativisti, med drugim Damrosch, Vilashini Cooppan, Ming Xie, Natalie A. Melas, Eric Hayot, Lois Parkinson Zamora, Christopher Laing Hill, Mark A. Wollaeger, Gayatri Spivak, Ranjana Khanna in Joseph R. Slaughter.

Slikam, torej pišem

Zgodnja dnevniška razmišljanja in likovna dela iz umetnikove zapuščine Razstava ob 95. obletnici rojstva umetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja (1922–2010)

3. 4. 2017 ob 11:00 • Dekanat in razstavišče Avla Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Več >>

"MoMoWo. 100 del v 100 letih. Evropske ženske v arhitekturi in oblikovanju"

Mednarodna potujoča arhitekturna razstava

24. 4. 2017 ob 19:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Dolgoročne spremembe okolja 2017

11. 5. 2017 ob 8:30 • Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana

Več >>