Opis

Od 24. do 27. maja 2012 je v češkem Telču potekal slovensko-češki kolokvij Slovenski in češki narodni prerod (1780–1848): Vloga kulturnega planiranja, transnacionalnega kulturnega transfera in socialnih mrež. Predstavilo se je pet čeških in šest slovenskih raziskovalk in raziskovalcev, ki so obravnavali izbrane segmente obeh narodnih preporodov.

Po uvodnih nagovorih koordinatorjev bilateralnega projekta Miloša Zelenke in Marijana Dovića je Marko Juvan prikazal oblike sodelovanja med Čopom, Prešernom in Čelakovskim v kontekstu evropskih narodnih prerodov, slavizma in nastajajočega svetovnega literarnega sistema ter opozoril na kompleksno infrastrukturo literarnih stikov med centri in periferijami. Miloš Zelenka in Ivo Pospíšil sta raziskala probleme periodizacije in literarnih smeri v češkem narodnem preporodu, prvi tudi z ozirom na slovenskega. Anna Zelenková se je posvetila tedanjim stikom med Čehi in Slovaki; posebej so jo zanimali »združevalni« in »ločevalni« elementi ter njihova kompleksna prepletenost, ki je sooblikovala naroda. Jola Škulj je soočila koncept modernosti 19. stoletja z razvojem nacionalizmov in nakazala protislovja češkega preporoda. Luka Vidmar je govoril o spremembah v stikih Jerneja Kopitarja z več generacijami čeških preroditeljev, Andraž Jež pa se je posvetil češkim vplivom na Stanka Vraza, ki je idejo o opuščanju slovenskega jezika v korist ilirskega našel pri Kollárju in Šafáriku, ki sta prav tako pisala v češčini, čeprav sta bila Slovaka. Marijan Dović je spregovoril o podobnostih med kanonizacijo Prešerna in Máche ter o njunem statusu nacionalnih kulturnih svetnikov. Kanonizacijo piscev preroditeljskega obdobja pa je na primeru Krajnskih komedijantov Bratka Krefta raziskovala Alenka Koron. Nekoliko drugačen pristop sta izbrala Daniel Bína in Eva Niklesová: prvi je obravnaval razlike med pristopi k obdobju preporoda v češkem šolstvu in novih medijih danes in ob koncu osemdesetih let, druga pa je ob sodobnem stripu Šifra gospoda Hanke razmišljala o smotrnosti stripovskega prepleta fikcije in preverljivih dejstev pri obravnavi literarnozgodovinskih obdobij.

Slikam, torej pišem

Zgodnja dnevniška razmišljanja in likovna dela iz umetnikove zapuščine Razstava ob 95. obletnici rojstva umetnika in umetnostnega zgodovinarja Marijana Tršarja (1922–2010)

3. 4. 2017 ob 11:00 • Dekanat in razstavišče Avla Filozofske fakultete Univerze v Mariboru

Več >>

"MoMoWo. 100 del v 100 letih. Evropske ženske v arhitekturi in oblikovanju"

Mednarodna potujoča arhitekturna razstava

24. 4. 2017 ob 19:00 • Atrij ZRC, Novi trg 2, Ljubljana

Več >>

Dolgoročne spremembe okolja 2017

11. 5. 2017 ob 8:30 • Prešernova dvorana SAZU, Novi trg 4, 1000 Ljubljana

Več >>